| Založba | Mohorjeva Celovec |
| Leto izdaje | 2019 |
| ISBN | 978-3-7086-1037-5 |
| Leto izdaje izvirnika | 2019 |
| Urejanje | Hanzi Filipič |
mehka vezava
23 x 16 cm
464 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
biografije in spomini
književnost in jezikoslovje
Založnik o knjigi
V monografiji se avtorica ukvarja z vprašanjem, kako se je uničevalna moč prve svetovne vojne vpisovala v memorijo vojakov in civilistov na primeru ene najhujših front, ki je potekala med Avstro-Ogrsko in Italijo ob Soči. Memorijo s pomočjo teorij travme (tudi rojstne travme) in koncepta utelešene kognicije, ki poudarja tesno povezanost telesnih in psihičnih procesov, predstavi kot kompleksen pojav, v katerem se odraža tudi vsakokratna zgodovinska izkušnja.
Raziskava temelji na obsežni, zvrstno in žanrsko raznoliki »spominski literaturi«, nastali pretežno med letoma 1914 in 1925. Avtorica v njej inovativno in slikovito ponazori memorijo vojne, segajočo od prvih slutenj vojne groze pod vtisom balkanskih vojn prek mobilizacijske evforije (zlasti v slovenskih mestih, a tudi v Trstu in Celovcu) in zaznave obče človeške izpostavljenosti pa vse tja do pobega iz vojaškega vsakdana v sublimne, sanjske, a tudi apokaliptične podobe, ki so bile žive še dolgo po vojni. Prikaže tudi, da so nacionalni ideologi treh novih držav (Italije, Avstrije, Kraljevine SHS) ob vzpostavljanju novih državnih meja po letu 1918 razvili paleto diskurzov, ritualov in simbolov, ki so zanikali memorijo vojne, zlasti v njenih travmatičnih razsežnostih. Preoblikovali so jo v sredstvo nagovarjanja ljudi v »pravilno« nacionalno istovetenje, kar avtorica ponazori na primerih koroške plebiscitne propagande in vznika fašizma ter antifašizma.
Recenzija Bukla
Kot da smo številne razsežnosti prve svetovne vojne začeli zares odkrivati šele ob stoletnici njenega začetka in zdaj tudi konca! Na dan prihajajo doslej nedostopni tajni dokumenti o zakulisnih barantanjih velesil in pogajalcev na mirovnih pogajanjih prav tako kot tudi širši javnosti neznane plasti osebne zgodovine v rokopisnih spominih, pismih, dnevnikih pa tudi literarnih besedilih in drugih zapisih dedov in pradedov z obeh strani, ki jih je zaznamovala ta vojna. Sociologinja Marija Jurić Pahor se je v svoji znanstveni monografiji tega gradiva, ki osvetljuje tudi neraziskane in prezrte epizode ter ponekod vodi v nove analize in presoje, lotila še bolj poglobljeno in večplastno. Svojo raziskovalno pozornost je, kot nakazuje podnaslov, zožila na spominsko literaturo vojakov in civilistov na soški fronti. Ne le z območja današnje Slovenije in ne le Slovencev, temveč tudi italijansko in nemško govorečih vojakov na tem bojišču. Pri čemer pa ni ostala zgolj na ravni primerjanja posameznih omemb istih dogodkov in prostorov izpod peres različnih udeležencev in prič, ob obsežnejših zapisih je segla tudi do drobcev spominskih virov o travmatičnih izkušnjah velike vojne, ki sta ji v srednji Evropi sledila plebiscit na Koroškem z vsemi spremnimi pojavi ter takoj nato razmah fašizma in nacizma. Avtorica v svojih analizah sega tudi k dognanjem sociologije, kulturne zgodovine, medicine, psihoanalize in drugih disciplin ter pri tem vzpostavlja razliko med memorijo, nevrofiziološko telesno funkcijo in spominom, ki ga razume kot z memorijo povezane kognitivno-psihične procese.
Iztok Ilich, Bukla 148
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Zgodovina rodbine Lazarini kronika, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe 39,99 € Dodaj v košarico
