Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Kako je Evropa podrazvila Afriko

Walter Rodney
Kako je Evropa podrazvila Afriko
28,00 € 28,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,84 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Založba /*cf.
Zbirka Rdeča zbirka
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-257-141-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika How Europe underdeveloped Africa
Leto izdaje izvirnika 1972
Prevod Aleksandra Rekar

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
550 g
473 strani
Tip knjige
zgodovina
Kategorije
družbene vede > ekonomija
družbene vede
zgodovina
družbene vede > politika

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga Kako je Evropa podrazvila Afriko (1972) si je že ob prvi izdaji pridobila status sodobne klasike in temeljne literature na področju afriških in (post)kolonialnih študij. V njej je Rodney združil obe plati svojega delovanja. Zgodovinsko raziskavo, podkrepljeno s strokovnimi in znanstvenimi viri, ki pa je napisana privlačno in razumljivo in je namenjena vsem, ki želijo razumeti vpetost Afrike v svetovni kapitalski sistem od zgodnje moderne naprej. Rodney pokaže, da so stiki med Evropo in Afriko ne samo pripeljali do podrazvoja Afrike (demografska ekstrakcija zaradi transatlanske trgovine s sužnji, ekonomsko izkoriščanje), temveč je bil ta toliko večji, ker se je na njegov račun Evropa razvijala hitreje, kot bi se sicer. Rodney nedvoumno pokaže, da so posledice kolonialističnega podrazvoja Afrike še vedno aktualne, njihova odprava pa nujna za enakomeren in primerljiv razvoj afriškega kontinenta z ostalim svetom. Prevod knjige zapolnjuje vrzel na področju omenjenih študij, hkrati pa dopolnjuje razumevanje vloge Evrope v svetovnozgodovinskih in ekonomskih procesih.

o avtorju

Walter Rodney (1942–1980) je bil vplivna osebnost na najmanj dveh področjih. Na akademskem področju je bil zgodovinar, ukvarjal se je z zahodno afriško obalo, Afriko nasploh, Gvajano in Sovjetsko zvezo. Poleg tega je bil aktivist in politik, univerzitetni pedagog in izrazit kozmopolit. Življenjska pot ga je vodila iz rodne Gvajane na Jamajko, v Anglijo, Tanzanijo. Umrl je v politično motiviranem bombnem atentatu.

Recenzija Bukla

Walter Rodney (1942–1980) je bil znameniti gvajanski zgodovinar, politični aktivist in mislec, ki se je v zgodovino družboslovne misli zapisal ravno z unikatnim delom Kako je Evropa podrazvila Afriko iz leta 1972, žal pa je bil leta 1980 umorjen, saj so mu podstavili bombo. V svojem ključnem delu, obsežni razlagi in analizi, kako je kolonialna Evropa izkoriščala in s tem tudi »podrazvijala« Afriko, ki ga lahko imamo za eno temeljnih knjig o odnosu Evrope in Amerike do črnega kontinenta, se interakcije zahodnega sveta do Afrike loti izjemno sistematično, pri tem pa želi rekonstruirati tako stanje in naravo razvoja Afrike pred prihodom Evropejcev (ter seveda stanje in naravo razvoja Evrope pred njenim pohodom v tuje dežele, ne samo Afriko), kot tudi analizirati prispevek Afrike sedanjemu razvitemu stanju Evrope ter seveda ugotoviti prispevek (torej razloge in krivdo) Evrope za sedanje podrazvito stanje Afrike. Rodney pri tej analizi suvereno analizira (gospodarsko in kulturno) stanje v posameznih državah Afrike pred prihodom Evropejcev ter vplive njihovega prihoda od trgovanja s sužnji, ki ga ima za temeljni dejavnik afriške podrazvitosti, do izkoriščanja njihovih naravnih virov in drugega. Po Rodneyju je bil prispevek Afrike k evropskemu kapitalizmu daleč večji od zgolj denarnih donosov, saj je kolonialni sistem na matičnih imperialističnih območjih omogočal tudi hiter razvoj tehnologije in znanja, ob tem pa tudi izpopolnjevanje sodobnih organizacijskih tehnik kapitalističnega podjetja in imperializma kot celote. Imperializem je v resnici dal kapitalizmu (novega) vetra in podaljšal njegov obstoj v Zahodni Evropi, ki je bil njegova zibelka. Prelomna študija v času svojega nastanka, ki je izjemno aktualna še danes.

Samo Rugelj, Bukla 162

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...