Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Bonapartizem

Prolegomena za študij fašizma
Tomaž Mastnak
Bonapartizem
23,00 € 23,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,69 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Založba /*cf.
Zbirka Oranžna zbirka
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-257-152-8
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
350 g
301 strani
Kategorije
družbene vede > politika

Povej naprej

Založnik o knjigi

Bonapartizem je pojem, ki ga politološka znanost vse pogosteje uporablja za označevanje političnega dogajanja v ZDA in (vzhodni) Evropi. Uporablja ga zato, ker z bolj konvencionalnimi političnimi pojmi ne more več razložiti, kaj se nam dejansko dogaja. A sam pojem bonapartizma je v resnici slabo razumljen. Praviloma označuje nekaj negativnega in nesprejemljivega, kaj to je in zakaj je takšno, pa še ne vemo natančno. Knjiga podrobno preučuje bonapartizem in problematizira pozicijo, s katere se danes s tem pojmom operira. Pojem bonapartizem se je prvič pojavil v 19. stoletju v zvezi z državnim udarom Napoleona Bonaparta in politiko, ki je sledila, in z državnim udarom njegovega nečaka Napoleona III. 50 let pozneje. V obeh primerih je bonapartizem naredil konec revoluciji, ne da bi se ji odpovedal, vpeljal je diktaturo, ki se je opirala na demokratične elemente in uživala podporo ljudstva, pri tem pa je ljudstvo politično razlastil in promoviral družbene sile, ki so uveljavljale modernizacijske razvojne politike in večino prebivalstva tudi ekonomsko razlaščale in izkoriščale. Ludvika Bonaparta in njegov državni udar na podlagi splošne volilne pravice je obsojala vsa naprednjaška Evropa, medtem ko so se evropski vladarji nevoščljivo zgledovali pri njem. Kritiki so ga omalovaževali, a Bonaparte je moderniziral Pariz, industrializiral Francijo in v Evropi vzpostavil mednarodni red, ki ga je zamajala šele 1. svetovna vojna.

Recenzija Bukla

Bonapartizem je bilo politično gibanje pristašev dinastije Bonapartov v 19. stoletju; sam naslovni pojem pa se je prvič pojavil v zvezi z državnim udarom Napoleona Bonaparta in politiko, ki je sledila, ter z udarom njegovega nečaka Napoleona III. pol stoletja kasneje. V obeh primerih je bonapartizem naredil konec revoluciji in vpeljal diktaturo, ki se je opirala na demokratične elemente in uživala podporo ljudstva, pri tem pa je ljudstvo politično razlastil in promoviral družbene sile, ki so večino prebivalstva tudi ekonomsko razlaščale in izkoriščale. Sodobna politološka znanost bonapartizem vse pogosteje uporablja za označevanje političnega dogajanja v ZDA in (vzhodni) Evropi. Praviloma označuje nekaj negativnega in nesprejemljivega, kaj to je in zakaj je takšno, pa še ne vemo natančno. Profesor Tomaž Mastnak, sociolog in publicist, v knjigi podrobno problematizira pozicijo bonapartizma in fašizma, za katerega že v prvem stavku pove, da se širi in da je beseda največkrat v uporabi za označevanje političnih nasprotnikov. »Evropska unija nadaljuje rehabilitacijo fašizma, ki se je začela z zgodovinskim revizionizmom na vrhuncu hladne vojne, in jo oktroira kot uradno zgodovino,« pove Mastnak. Knjigo bogatita obsežna literatura o tej temi ter imensko kazalo in je brez dvoma zanimiva študija za globlje razumevanje dandanašnjih razmer v družbi in tudi ozaveščanje le-teh.

Beti Hlebec, Bukla 164

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...