Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Moralna vzgoja

Kurz iz sociologije na Sorboni v letu 1902/1903
Émile Durkheim
Moralna vzgoja
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Krtina
Zbirka Temeljna dela
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-260-081-5
Naslov izvirnika L'éducation morale
Prevod Miha Marek
Urejanje Marjan Šimenc

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
280 g
237 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
družbene vede > sociologija

Založnik o knjigi

Moralna vzgoja temelji na predavanjih, ki jih je Durkheim imel na Sorboni v letih 1902– 1903. Knjiga je razdeljena na dva velika dela: »Elementi moralnosti« in »Kako pri otroku vzpostaviti elemente moralnosti«. V prvem delu se Durkheim loteva tako imenovane teoretične morale, v njem razloži temelje morale, iz katere sledijo načela sekularne morale, ki jih utemelji na treh stebrih: duh discipline, se pravi regularnost in podrejenost avtoriteti; navezanost na družbeno skupino; avtonomija volje, se pravi sposobnost uporabiti, modifcirati in interpretirati pravila. Disciplina ima pomembno vlogo pri oblikovanju značaja in osebnosti nasploh. Navezanost na družbene skupine pa opozarja, da je moralno ravnaje povezano z interesom skupine kot celote. Drugi del se osredotoča na moralno vzgojo in razloge zanjo. Durkheim opozarja na večplastni značaj morale. Na eni strani so nujno potrebna pravila, ki preprečujejo zmedo in obvarujejo posameznika pred njegovimi lastnimi neomejenimi vzgibi; potrebna je solidarnost, ki posameznika obvaruje pred osamljenostjo. A v sodobni družbi je neizogibna individualnost in racionalnost, ne glede na to, da lahko pride v spor z regularnostjo in solidarnostjo. Pri Durkheimovi koncepciji moralne vzgoje ne gre zgolj za čustveno navezavo otroka na obstoječo družbeno moralo. Niti ne za enostransko poudarjanje avtonomije in individualnosti posameznika. Globok vpliv, ki ga je Durkheim imel na področje vzgoje in izobraževanja, je v veliki meri povezan z njegovo postavko, da je čustvena navezava otroka na državo najboljši temelj za poznejšo avtonomijo in samo-kreacijo. Podreditev družbenemu redu tako ni nasprotje avtonomije, temveč avtonomijo omogoča. Ta paradoksni spoj nujnosti in svobode ostaja temelj za sodobne refleksije na področju moralne vzgoje.

Recenzija Bukla

Sociolog in filozof Émile Durkheim je najbolj znan po delih, ki so obravnavala samomor, religioznost, družino, kriminal ter družbene patologije. V Krtinini zbirki Temeljna dela je tokrat izšlo osemnajst pedagoških predavanj, ki so znotraj Durkheimovega opusa manj znana, pa vendar so na začetku profesure zanj pomenila osnovno vejo preučevanja in poučevanja. Predavanja izpred sto let se berejo sveže in jih lahko sprejmemo tudi kot neke vrste priročnik. Durkheim ter njegova doba pri vzgoji ne izpuščata predpone »moralna«, kar ne pomeni, da imamo opraviti s konservativno interpretacijo, razen če se kot takšna smatra nujnost otrokove navezanosti na državo. Prvi del je posvečen teoriji morale, v drugem pa so opisani načini, kako pri otroku vzpostavljamo elemente moralnosti. Pripadnost, spoštovanje avtoritete in predvsem disciplina ne smejo biti orodja za zatiranje otrok, izvemo pa tudi, kako sta povezana morala in ekonomija: »Natanko zato, ker je funkcija morale omejevanje in brzdanje, veliko bogastvo tako zlahka postane vir nemoralnosti.«

Žiga Valetič, Bukla 109

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...