Slovar novejšega besedja slovenskega jezika

Recenzija Bukla

Jezikoslovno oziroma besedotvorno področje, ki ga pokriva ta pomembni slovar, sega približno od osamosvojitve Slovenije naprej, vsebuje pa 6.399 novejših besed in besednih zvez, ki so se v tem času dovolj utrdile v slovenščini. Sestavljalci slovarja so se pri sestavljanju geslovnika oprli na zbirko besedja, ki je nastala v okviru projekta Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri), ta projekt pa je bil zasnovan kot predstavitev nove leksike in leksikalnega stanja v slovenščini. Kot »temeljni gradivni vir pa je bil uporabljen besedilni korpus Nova beseda, ki je od leta 1994 nastajal na Inštitutu za slovenski jezik, nato pa so na osnovi avtentične besedilne rabe, ki je bila izpričana v tristomilijonskem besedilnem korpusu, v 5.384 sestavkih interpretirali 6.512 pomenov in podpomenov aktualnih besed in besednih zvez iz zelo raznolikih družbenih področjih«. Pred leti sem nekje prebral, da angleški pristaniški delavci v vsakdanjem življenju uporabljajo samo nekaj tisoč različnih besed, zato iz te perspektive izgleda, kot da je slovenščina v zadnjih dveh desetletjih pridobila za nekaj tovrstnih besednih zakladov novih izrazov. Že hiter pregled gesel (seveda je največ novitet s področij informacijske in internetne družbe, popkulture, ekonomije, torej od tam, kjer je bilo največ besednega vdora v naš življenjski prostor v zadnjih dveh desetletjih) pa seveda pokaže, da je veliko novih »slovenskih« besed dejansko angleških in da sploh niso dobile take slovenske ustreznice, ki bi se prijela v vsakdanjem življenju. Poglejmo denimo samo besede, ki se vežejo na angleško besedo snow (sneg). To so: snowbike, snowbiking, snowboard (tu tudi snowboard v pridevniški rabi), snowboarder, snowboarderski in snowboarding. Pri nekaterih od teh so pri razlagi ponujeni slovenski »nadomestki«, denimo snežno kolo, snežna deska, bordar oziroma border, ki pa se v slovenščini najbrž niso dovolj uveljavile, da bi preprečile umestitev izvirne različice. Tako poudarjena vsakdanja raba angleških besed v slovenski komunikaciji seveda postavlja pod vprašanje nadaljnjo usmeritev slovarjev slovenskega jezika, ki vsebujejo vse več povsem tujih besed tudi v primerih, kjer je bila ponujena in uporabljena ustrezna slovenska beseda, ki pa v slovar niti ni umeščena kot alternativa (denimo multipleks kot kinematograf z več kinodvoranami, kjer je kot opcija naveden še multikino, medtem ko pogosto predlagana slovenska ustreznica kinocenter v slovar ni umeščena). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika seveda predvsem povzema stanje na področju jezika, kot ga ustvarjajo mediji in drugi s svojim besedilnim korpusom, hkrati pa izbor umeščenih besed kaže, da kar najhitreje potrebujemo »ministrstvo za slovenski jezik«, ki bo s slovensko ustreznico čim hitreje odreagiralo na tuje besede pri nas, saj bodo slovenščino drugače tuji jeziki, predvsem angleščina, povsem preplavili.

Samo Rugelj, Bukla 88

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.