Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Carmina docta

Katul in nova poezija
Marko Marinčič
Carmina docta
19,90 € 19,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,60 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 3-7 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Znanstvena založba Filozofske fakultete
Zbirka Razprave Filozofske fakultete
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-06-0055-8
Leto izdaje izvirnika 2018

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23,5 x 16,5 cm
360 g
185 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina

Založnik o knjigi

Starejše literarne zgodovine poznajo dva Katula: prvi je rimski poeziji odkril osebni izraz, drugi oblikovno zavest. Prvi je proto-romantik, ki »sovraži in ljubi«, drugi z intelektualistično distanco kuje verze. Prvemu je zgled Sapfo, drugemu Kalimah. Katula so dolgo brali naivno biografsko. Bolj kot Katulov liber jih je zanimala Lezbija. Kdo je bila ta ženska? Kje sta se prvič srečala? Je res dala prednost nekemu Celiju Rufu? Je ta res identičen z Rufom, ki ga po Katulovi navedbi oralno zadovoljuje pokopališčna prostitutka Rufa iz Bologne?

Avtor te knjige »neoterika« Katula učinkovito predstavi kot otroka svojega časa, ki se iz tumulta pozne republike ne umika v samoljubni formalizem, temveč v novi obliki išče osebni in politični izraz. V dodatku je prvi slovenski prevod Katulovega tour de force, kratkega epa o svatbi Peleja in Tetide (C. 64).

Recenzija Bukla

Starorimski lirik Gaj Valerij Katúl (1. stol. pr. Kr.) je danes širšemu bralstvu znan predvsem po pesmih svoji izvol jenki »Lezbiji«. V njih – vsaj dozdevno – spontano, iskreno in neprisiljeno izliva svoje doživljanje njunega razmerja od začetne vzhičenosti do poznejšega razočaranja in zagrenjenosti. V naših predstavah je tako postal nekakšen prototip »romantika«, viharnega in strastnega pisca; irski pesnik William Butler Yeats, denimo, v pesmi Učenjaki precej pristransko izpostavi nasprotje med Katulom kot polnokrvnim pesnikom in med »učenimi, častivrednimi« plešci, ki secirajo njegovo delo: »Le kaj bi rekli, Bog, ko bi Katul jim križal pot?«
Vendar ni nujno, da je vsaka teoretična razprava o poeziji, Katulovi ali drugi, suhoparen plod pedantnega plešca. Podrobno branje in razčlembo drugih antičnih besedil in doslejšnjih raziskav je mogoče vpreči tudi v inovativno in duhovito raziskavo o razsežnostih Katulovih pesmi. Tak šno razpravo o Katulu in njegovih pesniških somišljenikih, »neoterikih« ali »novejših pesnikih«, je letos pod naslovom Carmina docta: Katul in nova poezija izdal dr. Marko Marinčič – znanstvenik in prevajalec, Sov retov nagrajenec, ki se je na svoji poti že intenzivno srečeval s Katulom.
Marinčič uvede svojo monografijo s poglavjem o Katulovi najslavnejši temi, »Lezbiji«, vendar ne s konvencionalnega gledišča. Kot opozori, je imela oznaka Lesbia, »ženska z Lezbosa«, poleg pesniškega tudi potencialen negativni predznak, pa ne zaradi lezbičnih razmerij med tamkajšnjimi prebivalkami, ampak zato, ker je Lezbos veljal za otok prostitutk. Prav ta dvojnost se kaže v Katulovih opisih Lezbije: če pri zaljubljenih izlivih samoumevno pomislimo na navezavo na poezijo (lirika najslavnejše Lezbošanke Sapfo je bila pomemben navdih za Katulovo umetnost), se tudi poznejše zmerljivke posrečeno ujamejo z drugo platjo lezboške javne podobe. In teh zmerljivk ni malo, kajti v marsikdaj dobesedno »straniščni« poeziji razočarani pesnik obračunava po eni strani z Lezbijo, po drugi strani pa s številnimi sodobniki, tudi z Julijem Cezarjem.
Svojo dovzetnost za izmuzljivo večpomenskost in ambivalent nost dokazuje Marinčič tudi v naslednjih poglavjih: »Novi pesniki«, »Katulov aleksandrinski program« in »Magnum opus: 64. pesem«. Medtem ko v »Novih pesnikih« pretresa vprašanja o naravi in predstavnikih pesniške »moderne«, ki ji je pripadal Katul, se v zadnjih dveh posveča področjem in razsežnostim Katulove poezije, ki so med nefilologi slabše poznani. V razpravi o 64. pesmi, Katulovem najambicioznejšem projektu, se nam poleg množice antičnih del, ki kažejo motivne ali strukturne sorodnosti s tem kratkim epom, morda najbolj zapiše v spomin razmišljanje, kako razumeti zgodbi, ki sestav ljata pesem: kot kontrast optimistično – pesimistično? In če je tako, katera je svetla in katera temna? Za sklep še poudarimo, da je slovenski prevod 64. pesmi (izjemoma v prostem verzu) v tej knjigi dočakal prvo objavo.

Nada Grošelj, Bukla 143

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...