Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Ideologi in oporečniki

Spominjanja
Janko Kos
Ideologi in oporečniki
24,00 € 24,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,72 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Beletrina, Znanstvena založba Filozofske fakultete
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-284-106-5
Urejanje Špela Pavlič

O knjigi

V Ideologih in oporečnikih avtor opisuje čas razgibanega dogajanja na področju publicistične dejavnosti, tako tudi nastanek revije Beseda, njeno delovanje in ukinitev v letu 1957. Avtor opredeli konec izhajanja omenjene revije kot začetek boja med oporečniki in ideologi ter to podrobno analizira tudi ob predstavitvi nadaljnjega razvoja oporečniške publicistike ob Reviji 57 in predvsem ob Perspektivah. Janko Kos kot eden izmed predstavnikov »kritične generacije« oriše tudi širše politično dogajanje okrog aretacij Jožeta Pučnika in podrobneje pojasnjuje njegovo vlogo med sodobniki.

Janko Kos (1931) je literarni zgodovinar in teoretik, kritik, publicist in urednik. Doktoriral je leta 1969, od leta 1970 do upokojitve je bil profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1983 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je bil sourednik revij Beseda in Perspektive, sodelavec Odra 57 ter glavni urednik Literarnega leksikona. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literarne teorije in zgodovine, estetike in filozofije. Poleg znanstvenih in kritičnih spisov je pripravil tudi mnoge učbenike, priročnike in antologije. Leta 2001 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, najvišjo državno nagrado na področju znanosti.

Recenzija Bukla

Nadaljevanje memoarske knjige literarnega teoretika in zgodovinarja Janka Kosa (1931) Umetniki in meščani, ki je izšla v začetku 2015, se začenja z letom 1950, ko se je Kos vpisal na fakulteto ter že kmalu za tem začel živeti t. i. dvojno življenje, ko se je po eni strani čim bolj strogo in znanstveno posvečal študijski tematiki, po drugi strani pa je skušal biti v okviru svoje publicistične kariere tudi esejistično zgovoren in v tedanjih okvirih tudi dovolj literarno kritičen. Kos nas prek svojih spominov nadrobno seznanja z družbeno klimo povojnega časa, ki sta jo na področju literature vsak po svoje krojila Anton Ocvirk in Dušan Pirjevec, ključni osebi slovenske literarne teorije povojnega obdobja, hkrati pa potegne tudi v oporečniško vlogo Jožeta Pučnika in intelektualnega kroga okoli Perspektiv, ki je skušal o literaturi in družbi razmišljati drugače. Za spodaj podpisanega, ki ga zanimajo predvsem ozadja nastajanja knjig in zbirk, kot je, denimo, Sto romanov – Kos je na začetku kariere nekaj časa delal tudi v založništvu – , pa je pravi in skoraj dobesedni ocvirek podatek, da je Dušan Ocvirk h Kosu na pogovore o Sto romanih prihajal z avtomobilom, ki mu je bil verjetno na razpolago na akademiji, potem pa pred bežigrajsko hišo, kjer so stanovali Kosovi, pripovedovalca zgodbe povabil kar vanj. Literarna znanost in zbirka Sto romanov sta se torej odvijali kar v avtomobilskem okolju! Memoari se sklepajo z osamosvojitvijo Slovenije, kasnejše obdobje pa Kos samo skicira, predvsem z imeni literatov in njegovih sodobnikov, ki so do današnjih dni že odšli na večno pot brez vrnitve.

Samo Rugelj, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...