Fižol – na žlico, v solati, kot glavna jed in kot sladica

Recenzija Bukla

Odkar je Vaško etnološko turistično društvo Hrovača leta 2002 pripravilo prvi Fižolov dan, je ta z Ribnico skoraj že sprijeta vas postala središče gojenja in čaščenja fižola pri nas. Da je v tem koncu nastala tudi prava pravcata monografija o tej stročnici, v prvi vrsti seveda o njeni uporabi v kuhinji, tudi ni ne naključje ne nepomembna obrobnost. Njena v različne kulturne dejavnosti vpeta avtorica Andreja Škrabec si je namreč za to prireditev zamislila nekaj tako težko prestavljivega, kot je fižolova torta. Po neuspešnem začetku je kmalu, med drugimi jedmi iz fižola in s fižolom, postala ena osrednjih atrakcij Fižolovih dnevov. Uvodu v knjigo o zgodovini in veljavi fižola pri nas – s predstavitvami domačega ribničana, savinjskega sivčka, češnjevca, liščka, maslenca pa tudi več tujih sort – sledi 69 receptov za popestritev jedilnika ljubiteljev fižola.

Iztok Ilich, Bukla 146

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.