Kruh moj vsakdanji

Recenzija Bukla

Od kuharije očarani Klemen Košir tudi v svoji tretji knjigi, najlepši knjigi 30. knjižnega sejma, išče v že znanem nekaj novega in poskuša to predstaviti tako, kot ni še nihče. Kruh moj vsakdanji je še izraziteje kot prvi dve izdaji skupaj s praktično namembnostjo priročnika za domačo peko kruha tudi oblikovalski, nekoliko celo literarni projekt.
Bukla: Videz najbrž ni enako pomemben kot praktična uporabnost knjige le zaradi želje, da bi bila v pestri ponudbi sorodnih priročnikov bolj opažena?
Košir: O opaženosti ne razmišljam, ne kot avtor ne kot založnik, bolj sledim notranjemu impulzu, misli, viziji, kaj mi je blizu, se pravi, izhajam od znotraj navzven. Forma je zunanji del te introspekcije in ji mora slediti, avtonomno sicer in na svoj način, a vendarle. Sem pa do oblike zelo spoštljiv, ker je prav tako del vsebine, vključuje dialog med mano in oblikovalcem, kar je na koncu za celoten okus knjige ključno. Z Janom Jagodičem sva se pri tem odlično ujela in le želim si, da bi se še kdaj.
Bukla: Vaša knjiga o kruhu – hrani, navadi, kulturi, simbolu, zapovedi itn. – je samosvoja in inovativna tako v izjemno natančnih opisih postopkov kot v poimenovanju izdelkov. Poleg domačih in udomačenih kajzerice, pogače, čabate ali kifeljčkov ter popotnih spominov, opredmetenih v semolini, koleštri in paximandu, ste nekaj kruhov krstili čisto po svoje: ržo, polenton, čečina, piro, ajd. Pri njih se da slutiti osnovno žitno sestavino, pri divjaku pa mora biti nekaj divjega?
Košir: Prijatelj Danijel Mivšek, biodinamični kmetovalec iz Cetor nad Izolo, mi je razkril osnovno načelo zamesitve testa z divjimi kvasovkami. On sicer razkuha ekološki riž v malo več vode in ga pusti stati v kuhinji, kjer se divje kvasovke same naselijo na riž in potem razmnožijo, jaz pa sem vzel proso, ki je nekako bolj povezano z nami, Slovani. Kruh je na koncu nekoliko težji, a polnega okusa in zračne strukture, tako da je divjak dober, kultiviran divjak.
Bukla: Sklepna misel – pred krušno abecedo z razlago osnovnih pojmov – je tudi povedna: »Vaja dela mojstra. Mojster dela vajo. Učenja ni nikoli konec.« Kakšna bo naslednja učna ura?
Košir: Kako se ustaviti in reflektirati vse skupaj, da se ne izgubim v založniškem cirkusu. Še veliko knjig bom napisal, če bom le ohranil notranje jedro svoje biti. Vandram po Jadranu, se spogledujem z Balkanom, doma si delam zapiske o čorbicah in mineštrah, kdaj in v kakšni obliki bo prišla vsebina na plano, pa, hvala bogu, ne vem.

Iztok Ilich, Bukla 109

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.