Ervin in norci
Dalibor Cvitan
| Založba | Forum slovanskih kultur |
| Zbirka | Sto slovanskih romanov |
| Leto izdaje | 2019 |
| ISBN | 978-961-94672-5-1 |
| Naslov izvirnika | Ervin i luđaci |
| Leto izdaje izvirnika | 1992 |
| Prevod | Bogdan Gradišnik |
| Spremna beseda | Bogdan Gradišnik |
| Urejanje | Mateja Jančar |
trda vezava
21,5 x 13 cm
400 g
245 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
hrvaško leposlovje
Založnik o knjigi
Ervin in norci so nadaljevanje romana Polovnjak, s katerim predstavljata pomensko in oblikovno celoto. Roman se vrtinči okoli nasprotja Normalno/Noro. Avtor z genialnimi zasuki v grotesknih prigodah gospoda Lakošte, ki ponekod zdrsne v tragikomičnost, spretno odkriva meje človekove svobode in raziskuje posledice izbrane poti. Ob tem zagovarja hipotezo, da je zavestna izbira nesreče edina možnost, s katero je mogoče kljubovati vsiljenemu, tehnološkemu idealu sreče, ki naj bi kulminirala med izpolnjevanjem pogojev, plačevanjem za lepoto in uživanjem ob funkciji in vlogi – ne glede na to, kakšni pravzaprav sta.
o avtorju
Hrvaški pesnik in prozaist Dalibor Cvitan (1934 – 1993) je urejal literarne revije in periodiko (Telegram, Žena, Umjetnost i dijete, Kritika, Republika, Termin), pripravil je tudi antologijo hrvaške poezije za otroke. V njegovih pesniških zbirkah (Zadnji kopelec, Apò thaláttes, Luči nekropole) se spopadajo tradicija in modernost, abstrakcija in meditacija, primitivno in rafinirano ter nakazujejo domišljijskost zgodovinske pesniške retorike. V esejih (Ironični narcis, Pravo na nesreću, Zgranut pred zlom, Demos i demon) analitično uporablja stališča novih ameriških in arhetipskih kritikov ter tematizira problem resničnosti kot ogrožene objektivnosti. Opus njegovih romanov ni obsežen (Polovnjak, Poluvrijeme, Ervin i luđaci (sl. Ervin in norci)), a je pomemben, ker je v nasprotju s prevladujočimi literarnimi trendi svojega časa (proza v kavbojkah, fantastika, žanrska proza ...) in predstavlja neke vrste vrnitev eksistencializma v hrvaško literaturo. Objavil je tudi knjigo gledaliških, radijskih in televizijskih dram (Rezultati pretraga) ter prevajal iz angleščine.
Recenzija Bukla
Ervin Lakoša, »polovičar«, zamaščeni, trebušasti petdeset-in-nekaj letnik, zavoženi profesor in zahojeni uradnik, depresivno sovraži vse in vsakogar, ki ga z gnjavljenjem veže na realnost, v kateri je vse, kar ga je nekoč veselilo, nekako počrnelo, se zvilo in sesulo vase. Umika se v dnevno hrkanje, hropljanje in drnjohanje, ki ga, ponoči nespečnega, podnevi treska ob samo dno spanja, iz katerega ga lahko reši le nadležno zvonjenje telefona. Toda Ervina že dolgo nihče več ne kliče kar tako. Kaj torej hoče, da ga kliče iz umika v polbivanje? Neznani glas iz slušalke, butast in neprijetno raskav, skozi membrane slušalke odpečati duri, skozi katera pricurlja najprej šepetanje in pohlevno mrmranje, nato se vlije kvakanje, kikirikanje in pijansko kolcanje, nazadnje pa butne ukazovalno dretje vse številčnejšega zbora blaznežev, ki okoli Ervina pričnejo stiskati zlohotni krog na videz vsakdanjih dogodkov. Iz pogrezanja v močvirje tuje blaznosti se rešuje v lastno blaznost razcepljenje osebnosti, v kateri Ervinu družbo delajo večni podnajemnik Manjvrednež, vsiljivi Donhuan, gospodovalni Demon in še mnogi drugi glasovi. Postopoma prevzemajo in preglašajo notranji monolog, ki je nekoč pripadal zgolj Ervinu. Luciden roman hrvaškega pesnika in prozaista Daliborja Cvitana (1934–1993) bravurozno preigrava »polovičnost«, tanko mejo norosti in normalnosti, grotesknosti in tragičnosti eksistence – neeksistence, pri tem pa bralca neopazno vrine v krog Ervinovih norcev in norosti. Priporočam.
Maja Črepinšek, Bukla 153
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
