Ljudje z otoka
Tone Partljičtrda vezava
21,5 x 14,5 cm
700 g
493 strani
Tip knjige
novele
Kategorije
leposlovje
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Na otoku cvetja, kamor avtor na dopust in krajše obiske prihaja že skoraj 35 let, je prebivalcev vedno manj in so vedno starejši. Čeprav po vseh teh letih še ni prepričan, da dovolj dobro pozna morje, otok in njegove prebivalce, v svojih novelah slika usode ljudi, ki ga za zmeraj zaznamujejo. Zunaj dvomesečne turistične sezone, ko se spremenijo v natakarje, kuharje, taksiste in pobiralce pristojbin, so precej sami in osamljeni. Iz zemlje se v teh krajih težko kaj iztrga, tu ni zdravnikov in razen v turistični sezoni se tu ne da zaslužiti za življenje. Avtor v otočanih ne vidi le preprostih ljudi, ampak tudi njihov neizprosen boj za obstanek. To je tudi otok žensk: zgodbe o vdovah in čakajočih materah, ki so ostale same, ker so se njihovi možje in otroci podali v svet, da bi našli lažji in boljši način preživetja. Življenje ljudi majhnega otoka doživlja kot neke vrste jadransko balado, ki jo mojstrsko stke v prozo, polno atmosfere in življenja.
o avtorju
Tone Partljič (1940) je eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Objavil je mnogo odmevnih proznih in dramskih del ter scenarijev za televizijske in radijske igre in filme. Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado, Grumovo nagrado, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo in leta 2016 veliko Prešernovo nagrado.
Recenzija Bukla
Življenje na majhnem jadranskem Otoku (Iloviku) se zdi poletnemu obiskovalcu sončno in svobodno odprto na širno morje, otočanom, ki na otoku preživijo vse življenje, pa postavlja trdne meje. Otok jih zapre za svoje kamnite ograde; hiše v mrak za zaprte škure; zimske nevihte v gluho samoto. Življenje in smrt si na Otoku od vekomaj stojita iz oči v oči, ločena zgolj s kanalom, kot sta pomenljivo ločena otok življenja in pokopališki otoček preko, kamor zvon pokliče umrle. Redki z Otoka odidejo po lastni volji, malokdo se vrne. Mnoge so v zadnjih dvesto letih vzele vojne, Amerika, Egipt in Italija – boj za golo preživetje. Zgodbe z Otoka zlagajo usode otočanov in obiskovalcev v dolge kamnite ograde. Pripovedujejo o otočanih, malih ljudeh in tistih, ki nekoliko štrlijo ven, o učitelju, ki je poučeval generacije otočanov, o župniku, ženskah, ki se v osami zgarajo in postarajo, o okrutni prisili majhne skupnosti, ki odloča o usodi posameznika, o površinski prisotnosti turistov, o otoškem Odiseju Peru, ki mu je Trsatska Marija dvakrat rešila življenje, in vsem drugem, kar je avtor slišal, prebral in izbrskal iz kolektivnega spomina otočanov. Tone Partljič, nagrajenec Prešernovega sklada in Prešernov nagrajenec, prejemnik Levstikove, Glazerjeve in Grumove nagrade, je ustvaril zbirko brezčasnih novel o času, ki izginja, in ljudeh, ki vse bolj prehajajo preko.
Maja Črepinšek, Bukla 161
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.