Briljantna domislica gospodične Šibata
Emi Yagi
| Založba | Beletrina |
| Zbirka | Žametna Beletrina |
| Leto izdaje | 2024 |
| ISBN | 978-961-298-224-9 |
| Naslov izvirnika | Kūshin techō |
| Leto izdaje izvirnika | 2020 |
| Prevod | Domen Kavčič |
mehka vezava
21 x 14,5 cm
220 g
131 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
japonsko leposlovje
Založnik o knjigi
Duhovito in subverzivno feministično branje izpod peresa nove zvezde japonskega leposlovja.
Briljantna domislica gospodične Šibata je prvoosebna pripoved mlade ženske, ki ji impulzivna odločitev spremeni življenje: v službi se zlaže, da je noseča, in pri predrzni laži neomajno vztraja. Ker je noseča, gospodični Šibata ni treba več streči kave in ni prisiljena delati nadur. Noseča gospodična Šibata lahko gleda televizijo in se dolge ure namaka v kadi. Vpiše se celo na vadbo za nosečnice. Zdaj živi bolj zdravo in sproščeno, bolje se prehranjuje, sodelavci so do nje uvidevnejši. A ko njena domišljena prevara postane vrtinec, ki jo srka vse globlje vase, se meja med krinko in resničnim življenjem usodno zabriše. Avtorica v nagrajenem prvencu z obilo suhega humorja secira vsakodnevne pritiske in pričakovanja, ki so jih deležne Japonke v delovnem okolju, utesnjujoče spolne vloge in velemestno odtujenost, s čimer je pritegnila tudi pozornost svetovne javnosti: delo je prevedeno že v več kot dvajset jezikov, angleški prevod, Diary of a Void, pa najdemo na seznamih najboljših knjig leta 2022 New Yorkerja in newyorške javne knjižnice ter Zmed izborom kritikov New York Timesa. Nagrajeni japonski roman je prvo avtoričino besedilo, prevedeno v slovenščino, in je kot nalašč za ljubitelje Vseh mojih poletij in Ženske iz samopostrežne trgovine.
o avtorici
Emi Yagi se je rodila leta 1988 v japonski prefekturi Nagano. Diplomirala je iz kulturologije v Tokiu, kjer zdaj ureja priljubljeno žensko revijo. Kot pisateljica je debitirala leta 2020 in za kratki roman Briljantna domislica gospodične Šibata istega leta prejela prestižno nagrado Osamuja Dazaija, ki jo podeljujejo najboljšim prvencem. Kasneje je izdala še roman Ko se muzej zapre (When the Museum is Closed).
Recenzija Bukla
Japonska literatura, še posebej dela mlajše generacije romanopisk, kot sta denimo romana Ženska iz samopostrežne trgovine in Vsa moja poletja, pridobivajo pomen tudi v zahodnem svetu, saj ponujajo nekonvencionalne zgodbe z unikatnim pripovednim stilom. To velja tudi za prvi, nagrajeni roman nekdanje urednice Emi Yagi (1988), v katerem avtorica bralki oziroma bralcu postreže s subverzivno, a v tem času še kako družbeno aktualno zgodbo: gospodično Šibata, ki v podjetju streže kavo in podobno ter se jezi nad tem, da nihče noče za sabo pospraviti skodelic, nekega dne obide domislica, zato vpraša šefa, če bi jih tokrat on pospravil namesto nje. »Prosim?« je začuden nad njeno željo. »Jaz ne morem,« reče Šibata. »Zakaj ne?« mu ni jasen tak odmik od rutine. »Noseča sem, kava mi smrdi,« impulzivno izusti Šibata, ki tako postane »noseča«, zaradi česar v kadrovski službi prilagodijo njene delovne obveznosti, ona pa s svojo predrzno lažjo vztraja še naprej, se celo vpiše na vadbo za nosečnice, nasploh spremeni življenjski slog in začne vse bolj brisati mejo med resničnim in namišljenim nosečniškim življenjem. Izvirno!
Samo Rugelj, Bukla 180-181
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
