Osebno
Miha Mazzinimehka vezava
21 x 15 cm
370 g
280 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija
leposlovje
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
To ni ena tistih modernih knjig, ki ti bo lagala, da zmoreš vse sam, da si lahko zaželiš karkoli in vesolje ti bo izpolnilo sanje. Prav tako te ne bo slepila, kako je dovolj, da se le spomniš travm iz otroštva in življenje postane tropska plaža. Ne bo ti priporočala čudežnih receptov, od hoje po Caminu in žerjavici, pa rituala ajavaske, odkrivanja prejšnjih življenj, šamanizma, feng shuija do desetdnevnega klečanja pri budistih – četudi je Miha vse to med pisanjem te knjige poskusil in opisal. To je knjiga o odnosih. O razumevanju, poslušanju in pogovarjanju. Knjiga o bližini in o tem, kako jo ustvarjamo. Kako se zbližujemo in oddaljujemo, kako smo ujeti v nevidni ples in se sploh ne zavedamo, da smo mnogokrat le lutke na nitih naših prednikov in okolja.
Odzivi
Mazzini piše o najbolj intimnem, ki je hkrati najbolj univerzalno. Dobro je vedeti in prebrati, da drugi doživljajo in občutijo zelo podobno, če že ne enako, da se jim dogajajo iste krivice, samote in sramote, za katere misliš, da so samo tvoje in da je vsem drugim lažje. Hvala za to Osebno knjigo! - Vlado Kreslin
Koliko poguma potrebuje človek, da njegovo Osebno postane Javno? Izvrstni Miha Mazzini je za to potreboval več kot 60 let. Nam bo tudi drugim uspelo? Kdaj se osvobodimo vsega, kar je bilo v otroštvu vsajeno v nas, pa nas žuli, stiska, duši, ovira in onemogoča, da bi ljubili? Tako, čisto enostavno. Miha je. Velikokrat. In vedno znova. In se iskal. Kot se iščemo mi vsi. Zato nam včasih ustreza samota. In zato nas samota včasih duši. Zato nam včasih ustreza družba. In zato nas družba včasih duši. Ni dovolj, da se osvobodimo, treba se je očistiti, pravi Miha. Iz sebe je treba populiti plevel, ki so nam ga vsadili drugi. To boli. Kolikokrat ob branju knjige me je spreletelo, da bi bila rada z Miho in mu pomagala. Ni šlo. In če bi mogla, bi mu kar jutri, ko bo moje osebno še vedno Osebno in nikoli Javno, prinesla nazaj Življenje svetnikov. Prosim, kdorkoli, vrni Mihu to presneto Življenje svetnikov. - Marta Kos
Odličen roman, v katerem potuješ z avtorjem in imaš občutek, da si del ”zgodbe”, da si (vsaj občasno) tudi ti Miha.
Roman Osebno je ”oseben” za vsakega bralca. Vsakdo lahko ob branju zgodbe v njej najde nekaj svojega življenja, dilem in čustev. Avtor tako mojstrsko opisuje različne situacije, da bralec čuti njegovo bolečino, vonj njegove babice … Toplo priporočam v branje in upam, da bo roman tudi preveden v tuje jezike. - Aleksander Čeferin
Recenzija Bukla
Kot zapiše Samo Rugelj: »Mazzinijev najbolj oseben roman doslej.« In res je. To je brutalno iskrena pripoved odraslega moškega, v Sloveniji enega bolj znanih pisateljev in scenaristov, ki nedvomno preseneti s svojo osebno izpovedjo, saj jo pred bralcem razgrinja na lahkoten način, tudi zabaven, čeprav je dogajanje močno tragično, dejansko na trenutke že kruto boleče. Knjiga preseneti, ker smo bralci imeli o avtorju že neko predstavo, vendar ta prav nič sramežljivo pokaže bolečine svojega srca. Mazzini pripoveduje dve zgodbi – svoje težko odraščanje, vezano na dve ženski, kar opredeljuje vsa njegova naslednja razmerja in vlogo, ki jih igra v njih: vlogo skrbnika. Predvsem pa je to zgodba po ljubezenskem razhodu z mlajšo Lenko, ko se avtor odloči preizkusiti skoraj vse tehnike za samopomoč, od feng šuja, hoje po žerjavici, dolgega romanja, meditacije, pa tudi drog, vse, da bi šel korak naprej, stran od razmerja, ki je imelo kar šest nesrečnih koncev. Ob tem seveda raziskuje, kaj pravzaprav človeku pomaga. Očitno nič od naštetega, saj vse tehnike Mazzini zgolj preizkusi, pri nobeni pa ne vztraja. Rečemo lahko, da torej pomagajo predvsem v tem, da ga pripeljejo en korak naprej. Njegova rešitev sta pisanje in preizpraševanje, na to pot pa postavi tudi bralca, ki nima druge možnosti, kot da hkrati preizprašuje svoje lastno življenje, odnose, ki jih je imel in jih ima. »V vsakem odnosu se moramo občasno ustaviti in se vprašati: zakaj rabim točno tako razmerje, ta trenutek.« To je zgodba o dvojini in nato bivanju v ednini. Zagotovo eno najbolj odmevnih Mazzinijevih del!
Ajda Vodlan, Bukla 169
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.