Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Beatus ille qui ...

Matjaž Lunaček
Beatus ille qui ...

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Beletrina
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-284-115-7
Urejanje Špela Pavlič

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,5 x 14,5 cm
280 g
128 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
slovensko leposlovje

Povej naprej

O knjigi

Literarni prvenec Beatus ille qui... je zbirka kratkih zgodb, literarnih slik, ki jih uvaja znameniti Horacijev verz. Protagonisti so neobičajni ljudje, mestoma dobijo svoj glas tudi svoj glas tudi živali, dogajanje se giblje od posnetkov realnosti do prestopov v fantazijske sfere.

Zgodbe v zbirki, čeprav raznolike, so tematsko povezane. Osredotočajo se na ključne, prelomne trenutke v življenju, ki vsakdan nepričakovano povišajo na raven brezčasja. Avtor se v zbirki na izviren način dotika problematike medsebojnih odnosov ter večnih vprašanj o smrti, ljubezni in posameznikovi svobodi.

Recenzija Bukla

Beatus ille qui … so prve besede znane Horacijeve pesmi, ki v utopičnem duhu pripoveduje o sreči človeka, ki se mu ni treba ubadati z družbenimi zadevami, s poslom, politiko ali vojaščino, ki živi odmaknjeno, skromno, družinsko, idilično, v stiku z naravo, živalmi in seboj, tako rekoč hobitsko. Lunaček, psihoterapevt in predlanski nominiranec za esejistično nagrado s knjigo Telovadci nad prepadom, se v prvem leposlovnem poskusu dotika arhaičnih in mitičnih podob, ki jih križa z usodo sodobnega človeka. Zgodbe so kratke, podobno kot njegovi eseji, pa tudi surove; včasih govorijo o škratih in o samurajih, čeprav se lahko dogajajo danes, v nas puščajo wagnerjanske vtise ali se začenjajo s: »Ko sem prvič videl Jezusa, še ni bil razglašen po vsem svetu. Živel sem v sosednji vasi, ki se ni kaj dosti razlikovala od njegove, zato ni bilo nobene potrebe, da bi hodil tja.« Po navadi jih pripoveduje vseprisotni pričevalec, njihov tok je prost, fantastičen, celo iracionalen, razpleti pa navidezno nedovršeni. Pa vendar gre za literarne slike, ki jih notranje zaokrožuje avtorjevo sanjsko doživetje brez »lepega« ali »grdega« predznaka.

Žiga Valetič, Bukla 118-119

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...