Dolga zgodba
Arjan Pregl
| Založba | LUD Literatura |
| Zbirka | Prišleki |
| Leto izdaje | 2021 |
| ISBN | 978-961-7017-80-9 |
| Leto izdaje izvirnika | 2021 |
trda vezava
107 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Po svoje še kako pogrešam stare dobre klasike, se mi je zadnjič potožil prijatelj, pri njih si ponavadi že kar po naslovu vedel, kam pes taco moli. Recimo Zločin in kazen, pa Vojna in mir … Da ne govorimo o Kugi! Zdaj je vse drugače, človek ima občutek, da gredo sodobni avtorji namerno ravno v drugo skrajnost: ko prebereš naslov, niti najmanj ne veš, pri čem si. Ampak to je že čisto druga zgodba. Misliš dolga zgodba, sem k temu razumevajoče dodal, tudi to bi lahko bil skrajno zavajajoč naslov, recimo kar po najkrajši zgodbi v knjigi. Saj veš, vse bistveno je bilo že povedano, tako da lahko samo še nemočno zavzdihnemo in, najbrž bolj sebi kot drugim, rečemo: »Dolga zgodba.« Morda vse to pospremimo še z govorico rok, nakažemo nekaj v stilu tropičja, da bi ja vse skupaj še za dodaten trenutek ali dva obviselo v zraku, in … Potem naj bi vsi vedeli, kaj s tem mislimo, iz katerega vodnjaka že videnega ali že vedenega smo tokrat zajeli. Že prav, ampak kaj ima to opraviti z novo knjigo Arjana Pregla, o kateri si začel govoriti? Ah, Dolga zgodba, saj ne vem, kje naj začnem, ker o njej še ne veš dovolj. Bova o tem raje kdaj drugič, ko jo boš imel prebrano. (U. V.)
Recenzija Bukla
Zbirka kratkih zgodb, tematsko in slogovno zelo različnih med seboj, očara bralca že po nekaj straneh. Njen avtor je namreč mojster besed, ki jih zna tako prefinjeno obračati in zlagati v celoto, da na koncu nastane prava bralna poslastica. A to še ni vse! Pregl se izkaže za fantastičnega opazovalca tudi najmanjših podrobnosti našega vsakdanjika in tako zmore iz navidezno preprostega trenutka ustvariti zgodbe, ki včasih navdušujejo s prefinjeno bizarnostjo, spet drugič te spravijo v huronski smeh zaradi cinizma in ironije, vpletenih vanje, ali pa te povsem prepredejo s svojo sporočilnostjo, ki je pogosto zapakirana tako domišljeno, da se je v prvem hipu morda niti ne oveš. Tako je naslovna Dolga zgodba v resnici po dolžini najkrajša, toda vso svojo moč skriva prav v ubesedenem. In kaj naj bi to bilo? No, to je pač dolga zgodba … Ali če strnemo nekako takole, navdihnjeni v slogu neke druge Preglove zgodbe iz te zbirke, ki nosi naslov Primer p in v kateri se pisatelj spretno poigrava s kovanjem zgodbe iz besed, ki se začenjajo na isto črko: Preprosto premišljeno posrkajte prebrano, potem pa prisluhnite pozvanjajočemu pomenu!
Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 160
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
