Dvajset veselih in ena žalostna
Mauro CoronaNaslov izvirnika | Venti racconti allegri e uno triste |
Leto izdaje izvirnika | 2015 |
Prevod | Jernej Šček |
mehka vezava
21 x 12,5 cm
220 g
176 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
knjige umco
leposlovje > kratka proza
italijansko leposlovje
Založnik o knjigi
Naveličan žalostnih zgodb, resničnih ali izmišljenih, pisatelj Mauro Corona sklene, da je čas za veselje. Dovolj je bilo nezgod in umorov, prišla je doba radosti. In kaj je boljšega, kot da za smeh na plano privlečeš stare prigode, izgubljene med gozdovi? Tukaj zbrane se berejo kot literarne šale, tudi najbolj zvijačne, in čeprav ni vsaka duhovita, so v primerjavi z uzakonjenimi spletkami, političnimi krajami vseh vrst, bančnimi ropi, ki so jih zakrivili bankirji sami, resnično genialne, malodane poetične. Za ušesa privlečene zgodbe se odvijajo v avtorjevi rodni dolini Vajont, po njenih vaseh in gostilnah. Miniaturice iz gorskega življenja, tragikomično zabavni pripetljaji, ki v avtorjevih spretnih kiparskih rokah oživijo v obliki kratkih zgodb, velikih malih pripovedi za odrasle, kot izročilo za prihodnje generacije. S hrapavo, a z barvnimi odtenki okrašeno pisavo, zbadljivo in odčarano stvarno, zares doživeto, Mauro Corona utira svojstveno pot do lahkotnosti, ki bralca vabi k vnovičnemu odkritju veselja tudi takrat, ko zanj ni videti pravega razloga.
»Srečen je, kdor življenje obrača na glavo. Kdor umira od smeha takrat, ko bi moral točiti solze.«
o avtorju
Mauro Corona (1950) je furlanski pisatelj, kipar v lesu in alpinist. Živi in deluje v alpski dolini Vajont, preživelec in pričevalec tragedije tega kraja iz leta 1963. V mladosti gozdar, kamnosek in divji lovec v trojici ustvarjalnih dejavnosti je segel v sam evropski vrh. Kiparsko se je izšolal pri ladinskem mojstru Augustu Murerju. Preplezal je dobrih tristo prvenstvenih smeri v Dolomitih in se udeležil več mednarodnih odprav. Kot eden uspešnejših sodobnih italijanskih pisateljev je objavil več kot trideset knjižnih del, kratkoproznih zbirk, romanov in esejev, prevedenih v številne svetovne jezike. Prejel je prestižna literarna priznanja, med njimi nagrade Bancarella, Campiello in nagrado Mario Rigoni Stern. V slovenščini je že izšel prevod njegovega romana Kot kamen v rečnem toku (Sidarta 2021), pri založbi UMco pa zbirka življenjskih premišljanj Zadnje izpovedi (2022). Za milijone bralcev je učitelj življenja.
Recenzija Bukla
Mauro Corona (1950) je furlanski pisatelj, kipar v lesu in alpinist. Živi in deluje v alpski dolini Vajont in je preživeli pričevalec tragedije tega kraja iz leta 1963. V slovenščini že imamo prevod njegovega romana Kot kamen v rečnem toku in zbirke življenjskih premišljanj Zadnje izpovedi, zdaj pa smo dobili še zbirko prigod. Naveličan žalostnih zgodb, resničnih ali izmišljenih, Corona sklene, da je čas za veselje. Dovolj je bilo nezgod in umorov, prišla je doba radosti. In kaj je boljšega, kot da za smeh na plano privlečeš stare zgodbe, izgubljene med gozdovi? Tukaj zbrane se berejo kot literarne šale, tudi najbolj zvijačne, in čeprav ni vsaka duhovita, so v primerjavi z uzakonjenimi spletkami resnično genialne, malodane poetične. Za ušesa privlečene zgodbe se odvijajo v avtorjevi rodni dolini Vajont, po njenih vaseh in gostilnah. Gre za miniature iz gorskega življenja, tragikomično zabavne pripetljaje, ki v avtorjevih spretnih kiparskih rokah oživijo kot male velike pripovedi za odrasle, kot izročilo za prihodnje generacije. S hrapavo, a z barvnimi odtenki okrašeno pisavo, zbadljivo in odčarano stvarno, zares doživeto Mauro Corona utira svojstveno pot do lahkotnosti, ki bralca vabi k vnovičnemu odkritju veselja tudi takrat, ko zanj ni videti pravega razloga.
Samo Rugelj, Bukla 173–174
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.