Ples

Recenzija Bukla

(Skupen opis za več knjig zbirke Svile.)

Peti paket knjižne zbirke Svila, zbirke majhnih knjig kratkih romanov in novel, ki so kot nalašč za izlet ali potovanja, spet prinaša štiri skrbno izbrane knjižne naslove, ki jih bomo tokrat obdelali po letnici nastanka. Najstarejši je dnevniški roman norveške pisateljice Sigrid Undset (1882– 1949), ki je leta 1928 prejela tudi Nobelovo nagrado za književnost (pri nas jo poznamo po Jenny in pa Pomlad. V romanu Gospa Marta Oulie je glavna junakinja iz naslova ženska, ki se sooča s travmo, ki jo ubesedi že v prvem stavku – bila je nezvesta bolehnemu možu, varala pa ga je z njegovim najboljšim prijateljem, s katerim je tudi zanosila in mu rodila otroka. Vivisekcija neke nezvestobe.
Druga Svila prinaša novelo Ples, ki jo je leta 1930 napisala Irène Némirovsky (pri nas znana po romanu Francoska suita, ki je bil ob velikem odobravanju objavljen posmrtno, šele leta 2004, po njem pa je bil letos posnet tudi film), francoska pisateljica, ki se je rodila 1903, umrla pa je leta 1942 v Auschwitzu. Novela govori o prelomnem plesu, ki si ga kot znak svojega finančnega uspeha odločita privoščiti judovska zakonca Kampf. Ker pa ta dogodek za svojo družbeno afirmacijo skuša izkoristiti tudi njuna najstniška hči, se med materjo in njo vname dvoboj, ki vodi v družinsko katastrofo.
Tretji Svilin naslov je napisal (tudi) Book erjev nagrajenec, irski pisatelj John Banville (preveden je njegov nagrajeni roman Morje), pri njegovem kratkem, pisemskem romanu Newtonovo pismo iz leta 1982 pa je glavni neimenovani junak, ki v samoti najame majhno hišo, da bi tam dokončal svojo knjigo o Isaacu Newtonu. Ker pa v bližini njegovega bivališča živi nenavadna druščina moškega, dveh žensk in otroka, se vse bolj kot s knjigo ukvarja z njimi. Najprej jih opazuje od daleč, potem se z njimi vse bolj zbližuje ter se kasneje tudi zaplete v ljubezensko razmerje, kar vse v obliki pisma pripoveduje svoji prijateljici iz prejšnjega življenja.
Zadnja knjiga pa je noviteta in prvi domači naslov v tej zbirki (21. knjiga zbirke), napisal pa jo je letošnji kresnikov nagrajenec Andrej E. Skubic. V kratkem romanu Igre brez meja se je Skubic odločil biti še bolj družbeno aktualen kot običajno, saj svojega junaka Kastelica pošlje nikamor drugam kot na Lampeduso, kjer se ta na svojevrsten način preživlja z begunci – njihova trupla za denar pobira iz morja, služi pa tudi s preprodajo njihove osebne lastnine. Brezčuten na pogled se Kastelic sooči z moralno preizkušnjo v trenutku, ko se odloči tvegati, da bi omogočil dostojno življenje Afričanki z otrokom. Rezervni deli na literaren način.

Samo Rugelj, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.