Po dežju

Recenzija Bukla

Prvi prevod večkrat nagrajenega ugled­nega irskega pisatelja smo dobili leta 2015 z romanom Lucy Gault. Avtor, ki je umrl pred štirimi leti, je za seboj pustil obsežen opus, v katerem je nastalo okoli dvajset kratkoproznih zbirk in nič manj tudi romanov. Njegov drugi prevod v slovenščino izpod rok prevajalke Ane Barič Moder je izšel pred kratkim – tokrat kratke zgodbe, po katerih je Trevor še posebej znan, večkrat so ga primerjali celo s Čehovom in Joyceom. V njem najdemo dvanajst zgodb, posvečenih obrobnim in osamljenim posameznikom (na primer slepi pianist, ženska v mučnem zakonu in otroka ločencev, ki z igro ponazarjata starševsko obnašanje), ki so postavljene večinoma na irsko podeželje. Že sam naslov zbirke nam postreže s tesnobnim razpoloženjem, ki se ga ne moremo otresti pri prav nobeni zgodbi. To je mojstrstvo pisatelja, da z umirjenim in natančnim slogom opiše melanholična razpoloženja ljudi in njihove odnose, v katerih spoznajo svoje probleme in na koncu vidijo tudi njihovo razrešitev, kar lahko primerjamo z znanim drugim delom pregovora, ki sledi naslovu zbirke … vedno posije ­sonce, pa čeprav niso vsi zaključki srečni. Ne glede na vzdušje pa nas pri branju nekaj žene naprej, mogoče lastna zmožnost uvideti njihove zmote in potlačiti lastne.

Urška Bračko, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.