Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Zbrane zgodbe

Prva knjiga
Kurt Vonnegut
Zbrane zgodbe

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Sanje
Zbirka Sanje
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-274-583-7
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Complete Stories
Leto izdaje izvirnika 2017
Izbor Jerome Klinkowitz, Dan Wakefield
Prevod Branko Gradišnik
Urejanje Rok Zavrtanik
Uvodna beseda Dave Eggers

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17,5 cm
1.150 g
600 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
ameriško leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Povsem prvič je objavljena - po obsegu - natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden pisateljskih genijev našega časa. Treba je bilo počakati na njegovo smrt, šele potem sta lahko njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila gigantsko posthumno zbirko, ki jo bodo Sanje, meneč, da knjigi zadošča njena tehtnost in ne teža, izdale po polovicah. Tistih nepolovičarskih.

Največ zgodb je Vonnegut napisal v mlajših letih, ko si je z njimi lahko služil kruh, saj so polakirane družinske revije tistega časa take zgodbe, s katerimi so poživljale vsakokratno glavno temo številke, dobro plačevale. V 1960. letih, ko je oglaševalski denar ušel k televiziji, se je posvetil pisanju romanov. Zaživa je zgodb objavil samo polovico. Na srečo je imel agenta, ki mu je, kadar je postalo jasno, da kakega besedila ni mogoče prodati, svetoval, naj ga spravi »za zbrana dela, ki bodo objavljena lepega dne, ko boš postal slaven. Lahko da bo do takrat še nekaj časa minilo.«

Zbrane zgodbe, ki sta jih uvrstila in jih predstavljata Vonnegutova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz, so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti velepisatelja, izid zbirke pa je praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.
Pred vami je prva knjiga vseobsežne zbirke kratke proze, ki jo je napisal Kurt Vonnegut, eden najpomembnejših literarnih velikanov zadnjih stotih let. Je tudi eden najbolj prevajanih tujih avtorjev pri nas, saj imamo v prevodu kar enajst (od vsega štirinajstih) njegovih romanov! Štiri med njimi je prevedel Sovretov nagrajenec Branko Gradišnik, ki je prevajalec pričujočih Zbranih zgodb.

Kot zgodbopisca pa Vonneguta skoraj ne poznamo. Zgodbe, ki jih je večinoma napisal v 1950. in 1960 letih in z njimi pomembno razkrinkaval »ameriški sen«, so zaokrožene v osem tematskih sklopov, vsakega od njih pa uvajajo spremne besede (ljubitelji presenečenj, pozor, nekateri teh uvodov vnaprejpreveč izdajo!). Uvodna eseja sta prispevala urednika, pisatelj Dan Wakefield ter kritik in profesor angleške književnosti Jerome Klinkowitz; oba sta vse svoje odraslo življenje prijateljevala z genijem. Avtor uvodne spremne besede pa je Dave Eggers, eden najbolj nagrajevanih pisateljev 21. stoletja – sam občudovalec pokojnega Kurta Vonneguta.

Kako da genialni Vonnegut, morda zadnji modri norec ali nori modrec svetovne književnosti, nikoli ni prejel Nobelove nagrade, čeprav bi bil moral vsaj dve – za literaturo in za mir!? Na to nam je odgovoril veliki avtor sam, ko je le malo pred smrtjo z užitkom citiral domnevno norveško reklo, češ da imajo Švedi »za svoje cure kratko mero, za svoj spomin pa dolgo zamero«, in pojasnil, da Nobelove ni dobil zato, ker semu v mladih lačnih letih kot avtomobilskemu zastopniku ni posrečilo prodati niti enega saaba, tako da je švedsko zastopstvo v Ameriki nazadnje moralo zapreti štacuno.

Več o Vonnegutu in o življenju nasploh pa zveste, ko začnete knjigo listati in brati.

Vonnegut je slovel kot romanopisec in družbeni komentator, malokdo pa je vedel, da se je v časih še pred slavo, ki je prišla po objavi Klavnice pet (1969), prebijal in komajda preživljal kot pisec zgodb. Napisal jih je bil skoraj 100, objavljal pa predvsem v 1950. letih, ko je tovrstna literatura kot spremljava in poživitev vsakokratne glavne (in poljudne) teme redno izhajala na pološčenem papirju takrat popularnih ženskih in družinskih lakastih tednikov ali mesečnikov. A prišla so 1960. leta in prinesla vzpon televizije in zamiranje tovrstne periodike, saj so se oglasi začeli seliti na ekrane. Vonnegut je zaživa nekatere svojih zgodb sicer zbral in izdal v treh zbirkah (od katerih sta si dve po vsebini skoraj enaki). Druge so ostale neobjavljene v knjigi, nekatere celo v rokopisu, ker so jih zavrnile tudi revije. Treba je bilo počakati na njegovo smrt, šele potem sta lahko njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila gigantsko posthumno zbirko, ki jo bodo Sanje, meneč, da knjigi zadošča njena tehtnost in ne teža, izdale po polovicah. Prvo polovico imate pred seboj, obsega pa 51 zgodb na okoli 600 straneh. Preostalih 47 ali koliko že jih izide leta 2019.

Recenzija Bukla

Kurt Vonnegut (1922–2007) je bil pisateljska ikona 20. stoletja – za vse, ki so želeli kot nekdaj Diogen iskati človeka z lučjo pri belem dnevu. Svetilnik je še prižgan, njegov reflektor še osvetljuje ameriško moro, ki se je nekdaj predstavljala kot ameriški sen. A ozrejo se le še redki.
Danes ni nikomur do tega, da bi si spraševal vest. Vonneguta pa ni mogoče brati, ne da bi te kdaj zapeklo. No, danes so človeški grehi zagotovljeni kot temeljna pravica ali pa vsaj deležni spregleda kot posledica možganskega kemičnega neravnovesja. In navsezadnje lahko vsak bere sam svoj FB – zakaj bi potem bral Vonneguta?
Zato se mi ni zdelo nič čudnega, ko je njegova smrt leta 2007 zbudila razmeroma malo odmevov. Tudi pri nas, čeprav imamo prevedenih, če se ne motim, kar 11 od njegovih 14 romanov.
Lani pa se je po dolgem zatišju začelo nekaj premikati. Slišal sem, da so v Ameriki izšle njegove zaokrožene zgodbe (The Complete Stories), nekaj mesecev zatem pa me je Rok Zavrtanik, šef založbe Sanje, povabil, naj jih prevedem. eveda sem vabilo sprejel – prevedel sem bil že štiri njegove romane, tako da imam mojstra za »svojega«, kot ga ima tudi Rok, ki je izdal tudi že štiri od romanov.
Vonnegut je slovel kot romanopisec in družbeni komentator, malokdo pa je vedel, da se je v časih pred slavo, ki je prišla po objavi Klavnice pet (1969), preživljal kot pisec zgodb. Napisal jih je skoraj 100, objavljal pa predvsem v 1950. letih, ko je tovrstna literatura kot spremljava in poživitev vsakokratne glavne (in poljudne) teme redno izhajala na pološčenem papirju takrat popularnih ženskih in družinskih lakastih tednikov ali mesečnikov.
A prišla so 1960. leta in prinesla vzpon televizije in zamiranje tovrstne periodike, saj so se oglasi začeli seliti na ekrane. Vonnegut je pisanje zgodb po sili razmer opustil. Nekatere je sicer izdal v knjigi, a polovica jih je ostala neobjavljena. Zdaj sta njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila gigantsko posthumno zbirko, ki jo bodo Sanje, meneč, da knjigi zadošča njena tehtnost in ne teža, izdale po polovicah. Sedaj je izšla prva polovica, obsega pa 600 strani. Drugi del sledi leta 2019.
Vonnegut ni le kontrakulturist, temveč tudi kontrastilist: že na začetku kariere, kot zgodbopisec, je obudil izročilo Marka Twaina in vrnil literaturo jeziku, kakršen se dejansko govori. Prevajalec v slovenščino (torej jast) se ob tem znajde v težavah, kajti mi žal nimamo izročila velikega Marka Twaina, kvečjemu Krpana in Krjavlja.
Kakorkoli, zgodbe so sijajne. Jezik je živ, romantika – v prvi knjigi sta ji namenjena kar dva razdelka – je prikupno politično nekorektna (za današnje pojme), ideje pa so naravnost preroške. Preberite si čimprej »Glede evfija«, pa boste razumeli, kaj se nam dogaja danes.
Avtorju ne bi smela uiti Prešernova nagrada, če mu je že dvojna Nobelova (za mir in za književnost). Bil je slovenski avtor – vsi, tudi 
Slovenci, smo namreč zgolj, kakor je sam opredeljeval človekovo usodo, »prdci v viharju«.

Branko Gradišnik, Bukla 145

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...