| Založba | Družina |
| Leto izdaje | 2020 |
| ISBN | 978-961-04-0782-9 |
| Naslov izvirnika | 2084 |
| Podnaslov izvirnika | La fin du monde |
| Leto izdaje izvirnika | 2015 |
| Prevod | Mateja Petan |
mehka vezava
21 x 14 cm
360 g
254 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > znanstvenofantastični roman
leposlovje > leposlovni roman
alžirsko leposlovje
Založnik o knjigi
POKLON DISTOPIČNI KLASIKI ORWELLOVEGA ROMANA 1984
Roman pripoveduje zgodbo o bližnji prihodnosti, v kateri so verski skrajneži ustanovili kalifat, ki prepoveduje avtonomno mišljenje. Leta 2084 se državljani v kraljestvu Abistan podredijo enemu bogu in svojo predanost dokazujejo tako, da devetkrat na dan pokleknejo v molitvi. Spominjanje preteklosti je prepovedano, vseprisotni nadzorni sistem pa oblasti takoj obvesti o vsakem odklonilnem dejanju, misli ali ideji.
Abistan navzven deluje kot blagoslovljeno kraljestvo, kjer so prebivalci neizmerno srečni, polni smisla in pobožnosti. Tisti, ki to niso – heretiki, so na mestnih trgih usmrčeni s kamenjanjem ali obglavljanjem. Osrednji lik Ati prične dvomiti o vsiljenih gotovostih, ki jih zapoveduje sistem. Tako pobliže spozna ljudi, ki mislijo drugače: v getih in jamah, skritih pred oblastmi, obstajajo poslednji živeči heretiki in svobodomiselci Abistana. Pod njihovim vplivom začne Ati dvomiti, začne razmišljati. Toda zdaj bo moral svoje misli braniti z lastnim življenjem…
PROTESTNI VZKLIK PROTI TOTALITARIZMU VSEH VRST
Boualem Sansal tekom napete zgodbe, polne posmehljive nedolžnosti, komičnih in vprašujočih dilem, zasleduje Orwellovo tradicijo, da bi razgalil ničevost in hinavščino verskega radikalizma, ki ogroža demokracijo. 2084 je knjiga na presečišču satire in znanstvene fantastike, krik svobode, roman idej in hkrati obtožba vase zaprtega fundamentalizma, ki ogroža naše demokracije in ideale, na katerih temeljijo.
»Pričujoče delo je čista izmišljotina; Bigayev svet, ki ga opisujem na teh straneh, ne obstaja, in prav nobenega razloga ni, da bi obstajal v prihodnosti – svet Vélikega brata, kakor si ga je zamislil mojster Orwell in ga čudovito ubesedil v svoji knjigi 1984, v njegovem času ni obstajal,tako kot Bigayev svet ne obstaja v našem, in zares ni prav nobenega razloga, da bi obstajal v prihodnosti. Le mirno spite, dobri ljudje, vse je popolnoma lažno, vse drugo pa je pod nadzorom.«
Recenzija Bukla
Po Veliki sveti vojni leta 2084, ki je ves svet posejala s trupli, obstaja ena sama država: Abijev sveti kalifat Abistan, v katerem pravični častijo Yölaha, edinega boga. Abistan nima meja, ker sega do zadnjega kotička sveta. Yölah je velik! Ljudje molijo osemkrat dnevno, vsi so oblečeni povsem enako in ženske, zahomotane v težke rute, si prevezujejo štrline mesa, kajti telesna lepota je hiba, ki kliče k nasilju. In vendar se v svetu, ki ga do najmanjše podrobnosti ureja Aparat, pojavljajo kot las tanke razpoke dvoma, kakršnega tisti, ki hoče preživeti, nikoli ne izdahne. Nevarno je zgolj zašepetati, da se v jamah skrivajo poslednji uporniki. Na začetku romana Ati, osrednji lik, zapušča Sanatorij. Bolezen, ki je grozila, da ga bo zadušila, se je potuhnila, še vedno pa ga muči nevzdržen nemir. Zamegljena vprašanja, ki se mu porajajo vse pogosteje, ga zvabijo na romarsko pot ... Avtor je za roman, ki gradi na satiri in ironiji, pri čemer z očitnimi vzporednicami razgalja islamski fundamentalizem, prejel Veliko nagrado Francoske Akademije.
Maja Črepinšek, Bukla 159
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
