Ljudje na burji
Milan Petek Levokov
| Založba | KUD Apokalipsa |
| Zbirka | Apokalipsa |
| Leto izdaje | 2015 |
| ISBN | 978-961-6894-62-3 |
| Glavni urednik | Primož Repar |
| Spremna beseda | Jurij Paljk |
mehka vezava
20 x 13 cm
380 g
345 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Dejstvo, da je Milan Petek Levokov napisal roman o navidezno odmaknjenem, nepomembnem življenju starca, ki v domu za ostarele čaka na odrešitev, ki mu jo lahko prinese samo smrt, pa naj se to še tako kruto sliši, govori o pretanjenosti avtorja, ki preko nepomembnega in za družbo že nekoristnega starca odslikava podobo naše Goriške, Soške in Vipavske doline, a istočasno tudi postavlja ogledalo naši sedanji družbi...
Milan Petek Levokov je s to knjigo dodal v mozaik naše, primorske samobitnosti, pomemben, svetel kamenček, ki izstopa iz dogočasne, a tudi pogubne sivine našega vsakdana.
Recenzija Bukla
Roman Ljudje na burji pripoveduje zgodbo o starcu Ivu, ki nekega dne ob cesti opazi tablo s trojezičnim napisom, vendar med jeziki manjka slovenščina. Skozi bitko za dodani napis v slovenščini spoznavamo starčevo zgodbo, vse od otroštva, srečanja njegove ljubezni in odraslega življenja do starosti, v kateri se je znašel zdaj. Povsod ga spremlja glas Julke, njegove žene, ki je umrla že pred nekaj leti, a se nam zdi bolj navzoča kot marsikateri drug lik v pripovedi. Milan Petek Levokov, eden najbolj vsestranskih slovenskih pisateljev, piše tako za otroke kot za odrasle in tako prozo kot poezijo, nas skozi pripoved pelje na svoj značilen način: s preprostim jezikom, ki pa vseeno deluje bolj poetično kot marsikatera poezija. Roman, ki govori o starosti, prav taki, kot je, brez olepšav, in čeprav da zgodbi to nekako melanholičen priokus, skozi njo vseeno začutimo lepoto življenja.
Neža Poznič, Bukla 112-113
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
