Lev Tolstoj

Recenzija Bukla

V noči s 27. na 28. oktober 1910 se je ruski pisatelj in mislec Lev Nikolajevič Tolstoj s svojim zdravnikom s posestva Jasna Poljana na skrivaj odpravil proti železniški postaji, kupil karto ter se odpeljal v neznano. To je bil seveda dogodek, ki je že dan kasneje pritegnil tudi pozornost svetovnih medijev. Kmalu so ga odkrili, vohunili za njim ter za takimi malenkostmi, kot je, denimo, to, kakšno malico si je privoščil nazadnje. Njegova smrt zaradi pljučnice dobre tri tedne kasneje (20. novembra) pa je njegov pobeg in razloge zanj prekrila s tančico skrivnosti, ki je vsaj do neke mere ostala nerazjasnjena vse do današnjih dni. Tolstojev misteriozni odhod, ki ga je ta »najbolj zapleteni človek 19. stoletja« literarno nekako napovedoval že v svoji noveli Oče Sergij (izšla je posthumno), so nekateri razlagali kot pospešeno pot v samomor, spet drugi pa kot poskus pisateljevega zlitja z ruskim narodom. Vznemiril je tudi ruskega pisatelja Pavla Basinskega (1961), specialista za biografije ruskih literatov (napisal je po tri dela o Maksimu Gorkem in Tolstoju), da mu je posvetil to obsežno biografijo, ki je izšla leta 2010 in prejela nagrado velika knjiga. V njej Basinski Tolstojev pobeg uporabi kot osnovo za žurnalistično izpisani Tolstojev življenjepis, s pomočjo katerega skuša analitično raziskati razloge za to usodno pisateljevo potezo. Pri tem pa se hkrati zaveda, da ga nekje čaka stališče Sofje Andrejevne, skoraj pol stoletja Tolstojeve žene (dala mu je kar trinajst otrok), ki je vsa leta po moževem odhodu premlevala dejstva in skušala najti resnične razloge zanj, ob neki priložnosti pa je v svoj dnevnik zapisala svojo opredelitev tega dogodka: »Kaj se je zgodilo, ni jasno. To bo za zmeraj ostalo nedoumljivo.« Monumentalni dokumentarni roman o velikem Rusu, ki kar sili k branju.

Samo Rugelj, Bukla 112-113

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.