Misliš resno?

Recenzija Bukla

Avtorica romana prvenca je sama od rojstva slepa, a je kljub temu po študiju defektologije svoje znanje še nadgrajevala in dosegla velike uspehe tudi na področju poučevanja slepih in slabovid­nih otrok ter pri izvajanja programov osebnostne in duhovne rasti. Bila je izbrana tudi za Slovenko leta 2014. Njena pretresljiva, a ne tudi sentimentalna pripoved o slepem dekletu Sari in trdih preizkušnjah, skozi katere se je morala prebiti, da je ostala skupaj z izbrancem Matjažem, je v celoti izmišljena, podobnost z nastopajočimi osebami in dogodki pa so zgolj naključne. Tako zatrjuje avtorica, vendar si ni mogoče predstavljati, da bi mogel kdor koli, ki ne vidi – Sonja Pungertnik to oznako raje uporablja kot bolj dokončno usodno slepoto – tako prepričljivo in doživeto opisati stiske in dvome, omahovanje in skoraj že obup, če ne bi bile tudi del njenih izkušenj med odraščanjem. Gre za srečevanja z nerazumevanjem in predsodki, pa tudi z zlobo in škodoželjnostjo ljudi, ki se imajo za dobre in »normalne«, kot Matjaževa starša, v resnici pa ju bolj kot dobro mladega para skrbi, kaj bodo rekli drugi, ker si njun edinec uničuje življenje z »nenormalnim«, »pohabljenim« dekletom. Zgodba se izteče v srečen konec, ki pa ni samoumeven in bralca še lep čas ne pusti­ ­ravnodušnega.

Iztok Ilich, Bukla 162

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.