Nova butalska čitanka

Recenzija Bukla

Butalci so zbirka humoresk pisatelja Frana Milčinskega (1867–1932), ki jih je objavljal v raznih časopisih, kot knjiga pa so izšli po njegovi smrti. V njih si je zamislil Butalce, ki se imajo za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej omejeni, ves čas pa tudi tekmujejo s Tepanjčani, prebivalci sosednjega kraja. Zgodbe so ponarodele, izšle so v preštevilnih izdajah in ponatisih, pojem butalski v smislu omejenosti pa se je tako prijel v našem jeziku, da so ga sprejeli tudi v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Vinko Möderndorfer (1958), pisatelj, dramatik, režiser in angažirani kritik odnosa do oblasti, ne glede na to, kdo nam vlada, je ugotovil, da Butalci potrebujejo osvežitev, zato jih je posodobil s kombinacijo šegavih zgodb, v katerih se nadalje zrcali ozkoglednost prebivalcev, stisnjenih v nekaj dolin, pa naj bo to odnos do kriminala, saj Cefizelj postane minister za policaje, njihova (ne)navdušenost za kulturo, za katero so obenem zelo za in strogo proti, njihov odnos do Laži, ki je obiskala Butale in tu spoznala, da še zdaleč ne ve vse o laži, saj je ugotovila, da se tu splačajo samo velike laži, male pa sploh ne itn. Knjigi je uvod presenetljivo napisal nihče drug kot Frane Milčinski, ki se čudi, kako so se Butale preobrnile od njegovega časa, zaključni del knjige, ki jo je ilustriral Marko Kociper pa predstavlja veseloigra Don Juan, v kateri svetovno znani zapeljivec, obišče Butale. Nova butalska čitanka je smešno-resni Möderndorferjev pogled na slovensko družbo v 21. stoletju.

Samo Rugelj, Bukla 156

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.