Pet za kvartet

Založnik o knjigi

Pust novembrski dan, razpet med Salzburgom in Ljubljano, se spremeni v mišnico. Pet oseb, ki utelešajo godalni kvartet (med njimi dve ženski in trije moški) + glasbenega producenta, se sooči s številnimi nevšečnostmi. Med njimi ne manjka parazitov, govorečih psov, deratizatorjev, režiserjev breztežnostnih hepeningov …

Ne manjka niti kitajskih turistov, ovaduhov in njihovih nadzornikov, mestnih in dramskih posebnežev, počasi mislečih uslužbencev, skrivačev, predsednikov, nepomembnežev s pomembnimi priimki in pomembnežev z nepomembnimi priimki. Vsi po vrsti se pojavljajo v nepričakovanih trenutkih in na neprimernih mestih, tako da se čakanje na obetaven koncert v Slovenski filharmoniji postopoma spreminja v kakofonično in kaotično skladbo. Osnovni fizikalni zakoni še veljajo, vse drugo pa postaja vprašljivo: gre za splet razgretih čustev in glav, utvar ali sanjarij? Ali morda poskus obvladovanja sveta, kjer je nered ustvarjalnejši od pametnih nadzornikov? Roman po svoje odgovarja na (vsaj) dve težki vprašanji: Koliko ljubezenskih trikotnikov je mogoče začrtati med petimi člani kvarteta, če sta med njimi dve ženski in trije moški? Kako pravično voditi proces v svetu, »kjer so še sodniki in rablji iluzija«?

o avtorju

Milan Dekleva (1946) je pesnik, pripovednik, dramatik, publicist in prevajalec z izjemnim opusom.

Leta 1973 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je sourednik študentske Tribune, Radia Študent in Študentskega kulturnega centra, delal je kot glasbeni pedagog v Centru za estetsko vzgojo mladih ter kot novinar v kulturnem uredništvu ljubljanskega Dnevnika in kot urednik knjižne priloge Svet v knjigah. Od leta 1996 do upokojitve leta 2009 je bil zaposlen na RTV Slovenija kot odgovorni urednik otroškega in mladinskega programa. Je tudi komponist scenske glasbe (bil je član glasbene skupine Salamander), literarni in glasbeni kritik.

Dekleva je predstavnik slovenskega modernizma in postmodernizma. Njegov prvenec Mushi mushi (1971) je prva zbirka haikujev v slovenščini. Med njegove najpomembnejše pesniške zbirke sodijo Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira, V živi zob, Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca, Uglaševanje molka, Izganjalci smisla.

Med njegovimi pomembnejšimi romani so Zmagoslavje podgan, Svoboda belega gumba, Benetke, zadnjič, Telo iz črk: roman o Almi in Inštitut doktorja Faulstaffa. Piše tudi eseje, lutkovne in radijske igre, pesmi in muzikale za otroke ter prevaja mladinsko književnost.

"»Zdi se mi, da je človek občutljiva antena, mreža, v katero se lovijo jezikovna valovanja in tresljaji vesolja.«