Mraken ali bitje ponoči

Recenzija Bukla

Zadnja zbirka mariborskega pesnika in kantavtorja je prava enig ma. Najprej se sprašujemo, kdo ali kaj sploh je mraken/Mraken, to zmuzljivo bitje (je sploh bitje?), o katerem izvemo: »Ni le izmislek kakšnih / možgan, nanje je pač prisesan, / kot so kapice na fantiče; se ve, / koga vzamejo, / ko prišumljajo / sapice.« in še, da nima lastne glave, pa je vendar miljardeglavi, je nekaj, kar te hipoma oplazi, posesa in izvrže med kvarke vsenaokrog. No, slednje daje tudi slutiti, v kakšnem svetu se gibamo. Občutek imamo, da se noč nikoli ne konča, da nam je mesto nekako znano, a hkrati je strahotno tuje, grozljivo v svoji mračnosti in zadušljivosti, vseeno pa vemo, da smo takšni stvarnosti (če ni morda že tu) vse bliže. Stvarnosti, v kateri človek in stroj/umetna inteligenca ne samo sobivata, ampak se vse bolj stapljata. Stvarnosti, polni zaslonkarjev, ki živijo za, pred in med zasloni, a oddaljeni od dotika in stvarnosti, kjer so žvižgači dokončno utišani.

Kristina Sluga, Bukla 142

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.