Poezije

Založnik o knjigi

Faksimile izdaje iz leta 1908.

Mojo srčno kri škropite

Simon Gregorčič (1844– 1906) je eden najbolj priljubljenih slovenskih pesnikov, ki je osvojil srca slovenskih bralcev vseh rodov in vseh stanov. Smemo reči, da je po popularnosti presegel celo Franceta Prešerna. Od kasnejših pesnikov so podoben, osebni in čustveni odnos najširše množice pokazale le še do pesmi Janeza Menarta in Toneta Pavčka. Ne bi bilo pa prav, ko bi o vzrokih priljubljenosti pesnikov med ljudmi sklepali na osnovi nepreverjenih dejstev. Vsekakor velja za odnos do Gregorčiča in Pavčka dejstvo, da njune pesmi zrcalijo ljubezen do slovenske domovine, za vse tri, Gregorčiča, Menarta in Pavčka, pa spevnost njihovega verza, ki ustreza dojemanju pesniškega ritma najširšega občinstva.

Za Gregorčiča pa lahko neskromno navedemo še en razlog za priljubljenost. Po zaslugi Mohorjeve družbe, ki je leta 1908 izdala njegove Poezije v nakladi 80.000 izvodov, so prišle njegove pesmi v sleherni slovenski dom. To izdajo je uredil njegov duhovniški in pesniški tovariš Anton Medved (1869– 1910). Ilustriral jo je slikar Anton Koželj (1874– 1954), začetnik in klasik slovenske knjižne ilustracije.

Knjiga iz leta 2014 je natančna faksimilirana izdaja poezij iz leta 1908, vključno s faksimilom rokopisa pesmi Mojo srčno kri škropite, v skladu s sodobnimi izdajateljskimi standardi. Redakcijsko poročilo Marjana Smolika, urednika izdaje 1989, in Jožeta Faganela popisuje zapleteni in burni nastanek »Mohorjevega Gregorčiča« in ovrednoti ostalih 7 izdaj njegovih Poezij pri Mohorjevi.

Domoljubne Gregorčičeve pesmi, ki so ob nastajanju prestajale spopade t.i. kulturnega boja, a vendarle osvojile slovensko ljudstvo, naj v sozaložništvu z Goriško Mohorjevo družbo počaste četrtstoletnico samostojne Slovenije, še vedno v ozračju kulturnega boja, ki je prešel na politično področje.