Rumena puščica

Založnik o knjigi

Viktor Pelevin (1962) je sodobni ruski klasik, ki je dokaj dobro znan tudi pri nas, saj smo v slovenščino prevedli že šest njegovih knjig. Zbirka kratke proze Rumena puščica (1991, izšla je tudi pod naslovom Modra svetilka) je njegovo zgodnje delo, za katero je leta 1992 prejel rusko nagrado mali booker. Za pripoved Princ Gosplana, ki sodi v to zbirko, je posebej dobil še nagrado veliki prstan (1991) in nagrado interpreskon (1993). Slovenska izdaja je izbor iz te zbirke ter zajema dve pripovedi in štiri kratke zgodbe.
Pelevin se v svoji kratki prozi, podobno kot v romanih, posveča predvsem temi človeške svobode in duhovne rasti. Glavni junak pripovedi Princ Gosplana je na primer državni uradnik, ki v službi obsedeno igra računalniško igro Prince of Persia in se istoveti z njenim junakom. Toda igra, ki jo igra, je polna mističnih ugank, ki jih mora razvozlati, in metafizičnih spoznanj, do katerih se mora dokopati, tako da so prehodi z enega nivoja igre (Level 1, Level 2 itn.) na drugega v resnici prehodi z enega nivoja zavesti na drugega, višjega.
V budistični pripovedi Rumena puščica vse dogajanje poteka na vlaku Rumena puščica, ki drvi proti porušenemu mostu. Vlak je za like, ki živijo na njem, ves svet. Glavni junak skuša ta svet razumeti in seskočiti z vlaka, da bi se osvobodil.
V kratkih zgodbah Nastanek vrst, Ontologija otroštva, Problem volkodlaka v srednjem pasu, Tarzanka skuša avtor pogledati na svet in na posamezne pojave v njem z nenavadnega, čisto novega gledišča. Nastanek vrst govori o tem, kako se je Darwin, ki je njen junak, prikopal do svoje razvojne teorije, tako da se je golih rok spopadal s primati. V Problemu volkodlaka, ki motivno-tematsko že napoveduje poznejšo Pelevinovo Sveto knjigo volkodlaka, zagledamo svet z gledišča volka oziroma volkodlaka, v Ontologiji otroštva z gledišča otroka, Tarzanka pa je duhovita pripoved o mesečniku, ki med svojim mesečnim sprehodom po nadzidku stolpnice doživi razsvetljenje, torej se zbudi in ugotovi, da stoji nad prepadom.