Corto Maltese

Recenzija Bukla

Italijan Hugo Pratt (1927–1995) je bil eden najbolj plodovitih in največkrat nagrajenih ustvarjalcev evropskega stripa v drugi polovici prejšnjega stolet­ja. Da je med drugim živel v ­Argentini, Veliki Britaniji in Franciji, se pozna v njegovih pustolovskih zgodbah in likih, med katerimi je največji avanturist Corto Maltese, sin angleškega pomorščaka in Romkinje iz Seville. Gre za psihološko večplastnega junaka, ki je – z vsemi napakami vred – ­vedno »na pravi strani«. Od skupno dvanajstih epizod smo leta 1994 v slovenščini že lahko brali Zeleni kontinent in Etiopce. Beneško pravljico je izdala novomeška založba Goga, ki se doslej ni pečala s stripom. Zgodba se dogaja med ulicami Benetk v času, ko se je krepil fašizem. Corto je tokrat na sledi okultno-ezoteričnim skrivnostim in prostozidarskim nakanam, medtem ko skuša razvozlati hudomušno sporočilo barona Corva in razrešiti uganko čarobnega smaragda, ki je znan tudi kot Salomonov ključ. Med simboli in legendami naleti na poduhovljeno Hipatijo, ki verjame, da je reinkarnacija starogrške filozofinje, nasprotnice krščanstva. Povsem na koncu, ko se vse postavi na svoje mesto, pa Pratt izpelje presenetljiv zasuk, ob katerem se vprašamo, kaj je res in kaj sploh ne.

Žiga Valetič, Bukla 171–172

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.