Vedno sva živeli v gradu
Shirley JacksonZaložba | LUD Literatura |
Zbirka | Piknik |
Leto izdaje | 2023 |
ISBN | 978-961-7165-39-5 |
Naslov izvirnika | We have always lived in the castle |
Leto izdaje izvirnika | 1962 |
Prevod | Julija Potrč Šavli |
mehka vezava
21,5 x 14,5 cm
320 g
211 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > znanstvenofantastični roman
leposlovje
ameriško leposlovje
Založnik o knjigi
Shirley Jackson je morda najbolj znana kot pisateljica kratkih zgodb, a je pisala tudi odlične romane, s svojimi deli pa zaznamovala pisatelje, kot so Stephen King, Nigel Kneale in Richard Matheson. Avtoričin opus kritiki umeščajo med naslednike tradicije ameriške gotike, ki se je uveljavila v 19. stoletju.
Roman Vedno sva živeli v gradu, ki se danes vpisuje med klasična dela ameriške književnosti, bi lahko opredelili kot psihološko grozljivko najžlahtnejše vrste. Zgodba, napisana v varljivo preprostem slogu, govori o temni skrivnosti družine Blackwood, ki – osovražena od vseh – živi izolirano življenje v veličastni palači na obrobju vasi. Predvidljiv in enoličen vsakdan družine pa usodno zaznamuje nepričakovan prihod odtujenega bratranca Charlesa …
Recenzija Bukla
Ameriško pisateljico gotskih in srhljivih kratkih zgodb ter romanov Shirley Jackson (1916–1965) smo po zaslugi založb LUD Literatura in Šerpa spoznali z dvema njenima najbolj reprezentativnima izdajama, kratkoprozno zbirko Loterija in druge zgodbe (naslovna zgodba je bila že sama po sebi unikaten literarni škandal) ter romanom V hiši na hribu straši, ki je bil tudi nekajkrat filmsko adaptiran. Vedno sva živeli v gradu je avtoričin zadnji roman, objavljen tri leta pred njeno smrtjo, prvoosebna pripovedovalka, osemnajstletna Merricat, pa že v uvodnih odstavkih nastavi bizaren začetek romana: s sestro Constance in stricem Julianom, ki je na invalidskem vozičku, živi v ogromni in bogati hiši na robu vasi, pri čemer s sestro skrbita, da so z ograjami in različnimi magičnimi amuleti čim bolj čvrsto ločeni od nje in vaščanov. Preostalih članov družine ni več, saj so zaradi zastrupitve (za katero naj bi bila kriva ena od sester) umrli pred šestimi leti, vaščani pa imajo do njih ambivalenten odnos, ki temelji tako na tračih kot praznoverju. Tu čudaško idilo prekine prihod bratranca Charlesa, ki se odloči uvesti svoj, moški red, kar Merricat seveda ni pogodu … Srhljivo spisan roman pisateljice, pri kateri so se navdihovali mnogi kasnejši ameriški avtorji, od Stephena Kinga do Richarda Mathesona, je bil ekraniziran leta 2018 v filmu z enakim naslovom.
Samo Rugelj, Bukla 173–174
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.