Stebri zemlje

Recenzija Bukla

Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil Ken Follett (1949) že ugleden angleški pisatelj vohunskih kriminalk, nekatere so bile prevedene tudi v slovenščino (Ključ za Rebeko, Igla, Bomba itn.), in videti je bilo, da bo pri tem tudi ostalo. V tistih časih je namreč veljalo, naj se avtor drži žanra, s katerim je zaslovel, in naj se ne poskuša na novih literarnih terenih, saj je veliko možnosti, da bo na njih pogorel. A Follett ni bil povsem zadovoljen z obstoječim stanjem. Že v mlajših letih je bolj iz lastnega kot pa poklicnega interesa začel preučevati srednjeveško arhitekturo s posebnim poudarkom na britanskih katedralah, ki so bile zanj zgled arhitekturne dovršenosti. Ko je nekoč, takrat je delal kot novinar, odšel v mestece Peterborough, si je ogledal tamkajšnjo kated ralo, eno najpomembnejših angleških stavb iz 12. stoletja. To je bilo eno tistih doživetij, ki mu je spremenilo življenje in začrtalo novo pot njegovemu ustvarjanju. Do tega je seveda moralo preteči še kar nekaj let, saj se Follett dolgo časa ni upal zastaviti tako komplek sne zgodovinske knjižne teme. Sredi osemdesetih let, ko je imel že dovolj pisateljske kilometrine, pa se je čutil avtorsko dovolj sposobnega, da se spusti tudi v to. Po dobrih treh letih pisanja je tako dokončal prvi del kasnejše trilogije Kingsbridge z naslovom Stebri zemlje. Knjiž ni špeh, dolg več kot tisoč strani, je po izidu leta 1989 v nadaljevanju začel presenečati tako avtorja kot njegove založnike po vsem svetu. Literarni kritiki knjigi sicer niso namenili kake posebne pozornosti, a vedno novi in novi bralci so skrbeli za to, da je izginjala s knjigarniških polic. Še posebej uspešna je bila v Nemčiji, kjer so se zelo potrudili tudi okoli celotne knjižne podobe. Follett je svoj zgodovinsko-pustolovski roman, ki ima v središču gradnjo katedrale, postavil v izmišljeno mesto Kingsbridge (za osnovo mu je bilo mesto Marlborough, ki sicer katedrale v resnici nima), okvir zgodbe pa je nemirno 12. stoletje, ko se je Anglija znašla sredi političnega brezvladja, ki je nastalo po tem, ko je kralj Henrik I. ostal brez potomstva. Na vrhu se torej med seboj spopadajo in spletkarijo plemiči, niže na družbeni lestvici pa se nahajajo trije Follettovi junaki. Prvi je iznajdljivi prior Phillip, ki si v glavo vtepe idejo, da bo zgradil največjo gotsko katedralo na svetu, potem pa sta tu še zidar Tom, ki postane menihov arhitekt, in plemkinja Aliene, ki po očetovi smrti začenja znova.
Zdaj je pri nas izšel začetni del (od treh) Stebrov zemlje, prve knjige v trilogiji Kingsbridge, po kateri je bila pred nekaj leti posneta tudi televizijska serija. Follet pa je kasneje napisal še enako obsežno nadal jevanje Svet brez konca (2007), ki se dogaja dve stoletji kasneje. Prav pred kratkim pa je izšel še zaključni in nekaj manj obsežni del trilogije z naslovom Ognjeni steber (2017), ki dogajanje potegne vse do 16. stoletja. Če se bodo bralci dobro odzvali na prvi in kasnejša dela Stebrov zemlje, bomo tako v naslednjih letih predvidoma v osmih knjigah dobili celotno zgodbo o mestu Kingsbridge, s tem pa – poleg Follettove trilogije Stoletje v štirih knjigah – tudi največji avtorjev knjižni projekt.

Samo Rugelj, Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.