Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Človek in ljube živali

Etična vprašanja o ravnanju z živalmi
Martin M. Lintner
Človek in ljube živali

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Celjska Mohorjeva družba
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-278-448-5
Naslov izvirnika Der Mensch und das liebe Vieh
Podnaslov izvirnika Ethische Fragen im Umgang mit Tieren
Leto izdaje izvirnika 2017
Prevod Gregor Lavrinec
Spremna beseda Roman Globokar
Urejanje Cvetka Rezar

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
500 g
403 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje
religija > krščanstvo

Povej naprej

Založnik o knjigi

Avtor na znanstven in hkrati razumljiv način bralca uvaja v kompleksno področje živalske etike. V njem želi povečati občutljivost za to, da bi bil vsak kot potrošnik soodgovoren za to, kako z rejnimi živalmi ravnajo, kako za njih skrbijo, kako jih negujejo, in končno, kako jih usmrtijo. Stališče, ki je zastopano in utemeljeno v tej knjigi, ni tisto, ki bi radikalno odklanjalo uporabo živali. Knjiga se zavzema za to, da se živali vzdržuje in neguje tako, da je to v skladu tako s posebnostmi njihove vrste kot tudi z njihovimi individualnimi potrebami in zmožnostmi na zaznavno-čustveni in kognitivni ravni.

Pričujoče delo Človek in ljube živali zapolnjuje vrzel na področju krščanske etike živali. V sodobni družbi se veliko govori o položaju živali in človekovem odnosu do njih, Ka­toliška cerkev pa je bila glede te teme predolgo zadržana in se ni odzvala na aktualne izzive. Lintner predstavlja temo s teološkega vidika, predvsem na podlagi svetopisemskega nauka o stvarjenju sveta in eshatološke dovršitve sveta. Poleg teološke perspektive povzame tudi sodobno filozof­sko in etično refleksijo človekovega odnosa do živali. Na prepričljiv način opiše odnos sodobne teološke misli do evolucijske teorije: med njima ne vidi nobene konfliktne napetosti, ampak ju predstavi kot dva različna zorna kota, ki skušata vsak s svojo metodo razložiti nastanek in razvoj življenja. Obravnava številne konkretne primere človekovega odnosa do živali, predvsem etično problematiko reje živali, poskusov na živalih, lova ter potrošnje živali in živalskih izdelkov. Ne izogiba pa se tudi mejnim vprašanjem, kot je, ali živali pridejo v nebesa.

Knjiga je napisana na poljuden način in je namenjena širokemu krogu bralcev. Sam slog pisanja pa ne znižuje strokovnosti in tehtnosti vsebine. Številne opombe z navedbo literature dokazujejo znanstveno relevantnost napisanega in bralcu omogočajo nadaljnjo poglobitev tematike.

o avtorju

Dr. Martin M. Lintner se je rodil leta 1972 na Južnem Tirolskem (Italija). Je član redovne skupnosti servitov. Teologijo je študiral v Innsbrucku, na Dunaju in v Rimu. Doktoriral je na Katoliški teološki fakulteti Univerze na Dunaju z delom »Etika daru«. Od leta 2009 je profesor moralne in duhovne teologije na Visoki šoli za filozofijo in teologijo v Briksnu na Južnem Tirolskem. V letih od 2013 do 2015 je bil predsednik Evropskega združenja za katoliško teologijo, v letih od 2017 do 2019 pa predseduje Mednarodnemu združenju za moralno teologijo in družbeno etiko. V slovenskem prevodu je leta 2015 pri Celjski Mohorjevi družbi izšla njegova knjiga Razstrupiti eros: katoliška spolna morala na življenjski način.

Recenzija Bukla

V zadnjih letih vprašanje etike živali doživlja preboj na najrazličnejših koncih naše kulture in razlogi za pričujočo knjigo so podobni kot drugje: dolga tradicija spregledovanja živali na lastnem področju preučevanja in delovanja, tokrat konkretno v krščanstvu. Avtor ostaja »mehki antropocentrist«, lastninjenju živali ne nasprotuje per se, a temu navkljub možnost debate o abolicionizmu vidi kot legitimno. Lintner je torej v prvi vrsti velferist, vendar opravi odlično nalogo, ko skuša napraviti sintezo krščanskega etiškega nauka in misli nekaterih temeljnih imen v boju za pravice živali (Regan, Singer, Nussbaum) ter opozarja na problematične odvode tradicij denimo Descartesa in Kanta, naposled pa nas poziva k poziciji nekakšnega »etičnega potrošništva«. V osnovnih koordinatah gre torej za delo, ki se spogleduje s klasičnim teoretskim pristopom (izvzemši velferizem) na področju pravic živali z dodatkom temeljnih teoloških vprašanj tega področja. A s tem, ko preko vprašanj antropocentrizma, osnovnih postavk živalske etike, konkretnih področij uporabe živali (prehrana in oblačila, eksperimenti, lov) preide na zaključek v poskusu redefinicije človeško-živalskih odnosov, postane knjiga zanimiva za najrazličnejše bralske publike.

Aljaž Krivec, Bukla 151

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...