Ime mi je jeza

Recenzija Bukla

V knjigi je zbranih trideset zapisov mladostnikov, ki so jih napisali med svojim zdravljenjem, torej v širokem časovnem razponu, avtor, dolgoletni klinični psiholog, ki jih je spremljal in jih vse dobro pozna, pa je na koncu vsakega spisa dodal še strokovni komentar, krajši povzetek in umestil zgodbo v širši kontekst ter ponudil neke vrste splošno rešitev podobnih težav. Tako lahko beremo intimne, iskrene, osebnoizpovedne zgodbe o družinskih zmedah, travmatičnem otroštvu, najstniš­kem uporu, stresnih situacijah, strahovih, žalosti, medvrstniškem nasilju, motnjah hranjenja, samopoškodovanju, spolnih zlorabah, vedenjskih motnjah, identitetni zmedi, samomorilnosti, ADHD, neodgovorjenih vprašanjih, družinskem nasilju, iskanju, izgubljanju in drugih težavah, ki se pogosto odražajo tudi v nizki samopodobi v obdobju mladostnikovega iskanja identitete. Schmidt jih neposredno in v svojem hudomušnem slogu razčlenjuje in strokovno analizira, na koncu pa poleg uporabljenih študijskih virov dobrohotno naniza še priporočila za branje knjig in ogled filmov, vse skupaj z namenom, da bi najstnike čim bolje razumeli in jim v burnem obdobju pomagali poiskati moč, da bi se čim prej izvili iz »jeze, bolečih izkušenj, odnosov, občutkov in bolezni«.

Renate Rugelj, Bukla 146

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.