Sonce Petovione
Branko CestnikZaložba | Celjska Mohorjeva družba |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-961-278-471-3 |
Leto izdaje izvirnika | 2019 |
Urejanje | Aleš Čeh |
trda vezava
21,5 x 14,5 cm
720 g
512 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
religija > krščanstvo
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
V zgodovinskem romanu Branka Cestnika spoznavamo življenjske zgodbe treh mož, ki jih usoda združi na antičnem Ptuju. Sredi nemirnih časov vladanja cesarja Komoda bodo morali kljub različnemu izhodišču najti stičišče v prijateljstvu in skrbi drug za drugega.
Roman Sonce Petovione spremlja tri protagoniste, ki jih kljub različnemu, verskemu prepričanju in odnosu do Rimskega cesarstva druži pokončna drža, ki njim in njihovim družinam omogoča obstanek v državi, ki se spopada z notranje- in zunanjepolitičnimi pretresi. To so poganski stotnik, kleni Latinec, ki si po vstopu v pokoj v Petovioni ustvari družinski dom; suženj, nubijski orjak, ki dela v pohorskih kamnolomih in je pripadnik egiptovskega Serapisovega kulta; ter novodošla grška trgovska družina iz Nikomedije, ki je prva, ki v mesto ob Dravi prinese krščanstvo.
Njihova napeta usoda se poveže na antičnem Ptuju, ki v romanu diha in živi kot samosvoj protagonist. Zgodovinsko se roman naslanja na študije o svetem Viktorinu Ptujskem (+ 303), ki nakazujejo, da je krščanstvo v Petoviono in s tem v ta del Panonije ter morda tudi Norika prišlo že pred letom 200, in sicer s prišleki z Orienta. Vendar v ospredju ni zgolj zgodnji nastop ptujskega krščanstva, ki bi lahko bilo sploh prvo na območju današnje Slovenije, temveč tudi poganska duša rimskega mesta ob Dravi. Branko Cestnik nam Ptuj rekonstruira natančno in pretanjeno, z ozirom na številne zgodovinske in arheološke vire, ki nam z obsežnim slovarjem na koncu knjige Petoviono oživijo na neponovljiv način. Tematike v romanu pa se preko upodabljanja različnih vzhodnih kultov, mitraizma, zgodnjega krščanstva, notranjepolitičnih spletk in vpada tujih plemen lotevajo tudi problematik, ki so aktualne še dandanes: vloga ženske v Cerkvi, odnos med politiko in religijo ter dialog med različnimi religijami in kulturami.
O avtorju
Branko Cestnik, rojen 1965 na Hajdini pri Ptuju, je leta 1986 vstopil v misijonarski red klaretincev, ki ga je poslal na študij v Rim in kasneje v noviciat v Madrid. Na Salezijanski univerzi je magistriral s temo Iskanje Boga v gledališču Eugèna Ionesca. Od takrat se je pričel uveljavljati kot pisec, komentator in kolumnist v katoliških in drugih medijih. Leta 2016 je pri celovški Mohorjevi izdal zbirko esejističnih zapisov Manj, boljše, tišje. Sonce Petovione je avtorjev romaneskni prvenec.
Recenzija Bukla
V obsežnem zgodovinskem romanu Sonce Petovione, sicer prvencu Branka Cestnika, spoznavamo življenjske zgodbe treh mož, ki jih usoda združi na antičnem Ptuju. Sredi nemirnih časov vladanja cesarja Komoda bodo morali kljub različnemu izhodišču najti stičišče v prijateljstvu in skrbi drug za drugega.
Njihova napeta usoda se poveže na Ptuju, ki v romanu diha in živi kot samosvoj protagonist. Zgodovinsko se roman naslanja na študije o svetem Viktorinu Ptujskem (umrl ok. 303). Te nakazujejo, da je krščanstvo v Petoviono in s tem v ta del Panonije prišlo že pred letom 200, in sicer s prišleki z Orienta. Vendar v ospredju ni zgolj zgodnji nastop ptujskega krščanstva, temveč tudi poganska duša rimskega mesta ob Dravi. Priča smo dramatičnim dogodkom tistega časa (med leti 163 in 195, bolj zgoščeno od 188 do 194): kuga, vojna Rima z Germani, migracije, Komodovo čudaško vladanje, različne verske skupine … Avtor je Ptuj rekonstruiral natančno in pretanjeno, z ozirom na številne zgodovinske in arheološke vire, ki nam z obsežnim slovarjem na koncu knjige Petoviono oživijo na izviren način. Tematike v romanu pa se z upodabljanjem različnih vzhodnih kultov, mitraizma, zgodnjega krščanstva, notranjepolitičnih spletk in vpada tujih plemen lotevajo tudi vprašanj, ki so aktualna še danes: vloga ženske v Cerkvi, odnos med politiko in religijo ter dialog med različnimi religijami in kulturami.
Sonja Juvan, Bukla 152
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.