Vzpon zahodnega krščanstva (1. in 2. del)

Recenzija Bukla

Novi mejnik v obvezni zbirki za ambiciozne družboslovce Delajmo Evropo, Vzpon zahodnega krščanstva v dveh delih. Krščanstvo se je še okoli leta 800 raztezalo na zelo širokem območju, ki je, v nasprotju s splošnim prepričanjem, na vzhodu segalo celo do Kitajske in Notranje Mongolije. Glavni namen te knjige je tako podroben opis tega, kar je krščanstvo Zahodne Evrope sčasoma naredilo drugačno od drugih in mnogoterih sočasnih različic. Delo se zaokrožuje okoli leta 1000, ko se je pokristjanila Islandija. Pričujoča knjiga je prvič izšla leta 1996, avtor pa jo je kasneje še precej redigiral, saj je bilo v zadnjem času na področju raziskovanja pozne antike in zgodnjega srednjega veka precej napredka. Raziskave teh dveh časovnih obdobij, znanih kot propad rimskega cesarstva in mračni srednji vek, so po Brownovem mnenju namreč prešle v novo fazo ustvarjalnosti. Na njenem temelju skuša avtor v nasprotju z dolgo veljavnimi trditvami o krščanstvu pokazati, da je srednji vek dosti bliže naši kulturi kakor pozna antika, da pa je Biblija vseeno vplivala na nastanek t. i. »tekstualne skupnosti«. Primerja to, čemur reče medsebojna povezanost krščanstva, z lokalnimi religijami in poleg drugih provokativnih tez, recimo, spodbija tudi trditev zgodovinarja Henrija Pirenna, da je bila po obdobju barbarskih vpadov trgovina tista sila, ki je povezovala Evropo.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.