Govorica najvišjih gora

Založnik o knjigi

Avtorica nas skozi svoja doživetja, izkušnje in videnja popelje na tri alpinistične odprave pod visoke himalajske gore.

Kaj nam lahko povedo visoke gore? Ali sploh lahko »govorijo«? Jih lahko kdo sliši? Morda celo vidi? Vse to se sprašujemo, ko se poglobimo v branje, ki nam ga prinaša terapevtka Nataša Pergar. Nataša se je med leti 2003 in 2005 udeležila treh alpinističnih odprav v Nepalu in Pakistanu kot članica ekipe alpinista Tomaža Humarja. Njena »naloga« ni imela prav ničesar alpinističnega, je pa bila nepogrešljiva pri svetovanju Tomažu o razpoložljivosti gora, ki se jih je loteval. Nataša ima sposobnosti videnja nekaj več, kot je dano navadnim ljudem. Lahko vidi človekovo energijsko telo, na odpravah pa se je preizkusila tudi v videnju najvišjih gora. Ob branju se boste prepričali, da je imela kaj videti, pri čemer pa je imel surovi svet, daleč od civilizacije in običajne komfortnosti, ki smo je vajeni v našem tehniziranem svetu, velik vpliv tudi nanjo, saj se mu je le stežka privadila. Da jo je surova narava sprejela in da se je sama vklopila vanjo, se je morala zazreti še v svojo notranjost, v svojo nezavedno sfero, ki je skrivala tudi travmatične skrivnosti.

To je zgodba o Nataši, o njenem dojemanju sveta, ki je viden in neviden in o visokih gorah, s katerimi se do takrat še ni srečala in se verjetno tudi ne bo več. Je pa tudi zgodba o prijateljstvu s Tomažem, s katerim sta si vzajemno dajala in prejemala in ta vez – kot boste lahko prebrali – se s Tomaževim odhodom s tega sveta nikakor ni končala. Čudovita gorska narava nima lepot le na zunaj, pač pa tudi navznoter. To nam govori Nataša v Govorici najvišjih gora. Vredno branja in poglobitve. (20. maj 2020, Vladimir Habjan, urednik)

Iz uvoda:

Zaprla sem oči in poizkušala ujeti zvoke, ki so prihajali iz narave. Vame se je naselil popoln mir, misli so odšle, občutek jaza je odšel. Nenadoma me je začelo silovito tresti in trenutek zatem sem zaslišala glas, ki je rekel: »Kdaj misliš napisati knjigo o odpravah?« Po temeljitem pregledu zapiskov sem razumela »glas«, ki me je nagovoril. Po pogovoru z alpinisti Stipetom Božićem, Alešem Koželjem, Ladom Ogrinom, Tomom Drolcem, našo zdravnico na odpravah dr. Ando Perdan in fotografom prve odprave Arnejem Hodaličem sem dobila podporo za pisanje knjige in bili smo si enotni v tem, da še vedno vsakdo izmed nas ohranja spomin na Tomaža, ki se nam je s svojo pristnostjo in srčnostjo za vedno zasidral globoko v srce.