| Založba | Planinska zveza Slovenije |
| Leto izdaje | 2023 |
| ISBN | 978-961-6870-94-8 |
| Fotografije | Dan Briški, ... [et al.] |
poltrda vezava
24,5 x 16,5 cm
700 g
311 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
šport in zdravje > gorništvo in alpinizem
Založnik o knjigi
Knjiga je trenutno v ponatisu in bo spet na voljo konec marca 2024.
Knjiga Triglav je naš osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Gre za obdobje, v katerem so slovenske gore zaznamovali najprej posamezniki, od druge polovice 19. stoletja pa zlasti Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DÖAV), ki je v našem prostoru pustilo globoke sledi, tudi v povezavi s Slovenskim planinskim društvom (SPD). Razvoj organiziranega planinstva in alpinizma v Avstroogrski monarhiji je bil prepleten s prebujanjem narodne zavesti, ki je trčila ob hotenja tukaj živečih Nemcev, ki so te gore prav tako imeli za svoje.
Knjiga prinaša nazoren opis dejavnosti SPD in nemških podružnic, v ozadju katerih se kažejo groba nacionalna trenja in zakulisne špekulacije, ki so se prenesle tudi v gore. Iz knjige odseva realnost življenja v tedanji narodnostno pisani monarhiji. Po njenem razpadu so nastale nove države, čas začetkov planinstva in alpinizma pa je prekrila namerna pozaba, ki je ohranila le črno-bela poglavja, ki so predstavljala predvsem plehko fasado.
Nepričakovano odkritje izgubljenega arhiva v Innsbrucku leta 2021 je omogočilo zapolniti nastale razpoke v času in na novo osvetliti zgodovino našega planinstva in alpinizma, ki je mnogo zanimivejša od do zdaj znane, predvsem pa vse skupaj dobi pravi smisel.
Recenzija Bukla
Planinskega publicista Dušana Škodiča smo do zdaj poznali kot avtorja (humornih) planinskih zgodb, zbranih v
knjigah Ljudje v gorah in Smeh z gora, pred dvema letoma pa je objavil tudi knjigo Meja na razvodnici, v kateri je v obliki vodnika predstavil t. i. rapalsko mejo. Tudi v svoji novi knjigi Triglav je naš se je odpravil v zgodovino (in v arhive) ter raziskal začetke organiziranega planinstva in alpinizma v času porajanja Slovenskega planinskega društva, ki je nedavno praznovalo 130-letnico ustanovitve. V dopadljivi in zgodovinsko utemeljeni pripovedi nas Škodič popelje v konec devetnajstega stoletja, ko so obiskovanje slovenskih gora (in pisanje o njih) zaznamovali še dandanes znani posamezniki, kot so bili denimo Henrik Tuma, Julius Kugy, Dragotin Dežman in Jakob Aljaž, ko so se gradile prve koče, te so bile pomemben deležnik slovenstva v hribih, in ko se je v slovenskih gorah bíl boj za prevlado med Nemškim-avstrijskim planinskim društvom na eni strani ter Slovenskim planinskim društvom na drugi, kar je sovpadalo tudi s prebujanjem narodne zavesti. Knjiga o pionirskih časih slovenskega planinstva!
Samo Rugelj, Bukla 179
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
