Načini gledanja

Založnik o knjigi

Načini gledanja je učbenik, priročnik in nepogrešljivo branje za vse tiste, ki si želijo razumeti razmerja med biološkimi, estetskimi in kulturološkimi aspekti vizualne recepcije, ter za vse tiste, ki si želijo ob pomoči Bergerjeve poglobljene analize ponovno premisliti kulturno zgodovino gledanega in videnega. Bergerjevi eseji nam predlagajo način, kako razumeti tradicijo in uživati z očmi sodobnosti.Načini gledanja Johna Bergerja je ena od najbolj navdihujočih in vplivnih knjig o umetnosti, ki je bila kdaj napisana v kateremkoli jeziku. Prvič je izšla leta 1972. Nastala je na podlagi BBC-jeve televizijske oddaje, o kateri je kritik londonskega Sunday Timesa zapisal: »Oddaja nam je v več pogledih odprla oči: s tem, ko se avtor osredotoča na to, kako gledamo slike … bo skoraj zagotovo spremenil način, kako gledate podobe.« In do zdaj ga je res spremenil.

»Berger zna videti skozi mistifikacije profesionalnih umetnostnih kritikov … Berger osvobaja podobe: in v trenutku, ko dopustimo, da nas slike neposredno nagovarjajo, jih lahko veliko bolje vrednotimo.« − Peter Fuller, Arts Review

»Vpliv oddaje in knjige … je bil neznanski … To je širšemu krogu približalo področja kulturnih študij, ki so zdaj nekaj povsem običajnega.« − Geoff Dyer,Ways of Telling

John Berger (rojen leta 1926), umetnostni zgodovinar in kritik, slikar in romanopisec, je eden tistih ustvarjalcev, ki jih cenijo tako poznavalci literature kot poznavalci fotografije, filma ali likovne umetnosti. Med književniki je znan predvsem po svoji trilogiji Into Their Labours (Pig Earth, Once in Europe, Lilac and Flag), medtem ko njegova esejistična praksa sodi med obvezno branje za vse tiste, ki se ukvarjajo s širokim področjem vizualne kulture. Kot erudit in poznavalec številnih področij je Berger v esejih, zbranih pod skupnim naslovom Načini gledanja, sintetiziral številna znanja; od umetnostne zgodovine, strukturalizma, antropologije do sociologije in kritične teorije. Izhodiščna referenca omenjenih esejev je bil štirideset let mlajši tekst Walterja Benjamina Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, ki je postavil še danes nepresežene teoretske temelje za razmislek o spremembah, ki jih v našo vizualno občutljivost vnaša tehnična sposobnost neskončnega reproduciranja in množenja podob. Med drugim je tudi avtor del The Success and Failure of Picasso ter leposlovja, za roman G. je prejel Bookerjevo nagrado in nagrado James Tait Black Memorial.