Prvo stoletje oddelka za umetnostno zgodovino
Nataša GolobZaložba | Znanstvena založba Filozofske fakultete |
Zbirka | Historia facultatis |
Leto izdaje | 2020 |
ISBN | 978-961-06-0333-7 |
Urejanje | Tine Germ |
trda vezava
24 x 17 cm
850 g
387 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
umetnost
Založnik o knjigi
V naslovu zapisana besedna zveza »prvo stoletje« se dobro ujema z rojstnimi podatki oddelka za umetnostno zgodovino. Ustanovitveni datum Univerze Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je 23. julij 1919, stolica za umetnostno zgodovino je bila ustanovljena 27. januarja 1920 in dobre tri mesece pozneje, sredi maja 1920, je Izidor Cankar prvič stopil za predavateljski pult. S tem trenutkom je umetnostna zgodovina zaživela kot akademska disciplina, ki je črpala iz umetnostne in kulturne zgodovine svojih domačih krajev in je prenesla skozi delovanje svojih osrednjih osebnosti na Filozofsko fakulteto v Ljubljani postulate dunajske in s tem mednarodno izbrušene umetnostne zgodovine.
Pričujoči pregled razvoja umetnostne zgodovine kot akademske discipline ne zajema celovitega dogajanja – navsezadnje marsikaterega dogodka ne moremo dokumentirati – in se je omejil na predstavitev dveh ključnih procesov; to so predavanja in objave, ki temeljijo na raziskovalnem delu učiteljev in sodelavcev. Povezava obeh pogledov kaže temeljne razvojne faze umetnostnozgodovinskih metod, omenja nekatere prispevke članov oddelka, ki so na eni strani nastala v dobro domačega okolja, so torej ključna dela in zastopajo dinamični razvoj te humanistične discipline, hkrati so na drugi strani mnoga znanstvena dognanja temelj za dialog v mednarodnem znanstvenem okolju, ki je vse bolj samoumeven prostor znanstvenega sodelovanja.
Recenzija Bukla
Začetki Oddelka za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani segajo v čas po prvi svetovni vojni, ko smo Slovenci prvič v zgodovini ustanovili lastno univerzo. Nataša Golob, cenjena umetnostna zgodovinarka in profesorica, v slavnostnem zborniku ob stoletnici osvetljuje sto let rasti oddelka, ljudi, ki so ga sooblikovali, naloge in cilje, ki so si jih zadali, in zunanje okoliščine, ki so usmerjale tok razvoja. Avtorica, tudi sama pomembno vpletena v razvoj oddelka, je podatke povezala v sočno, pulzirajoče branje, v katerem se živo izrisujejo osebnosti in dogodki. Ko bralca popelje na časovno potovanje, mu omogoči razgled z odmikom, kar odpira možnost presoje širših okoliščin, ki so usmerjale razvoj ljubljanskega umetnostnozgodovinskega oddelka in posledično slovenske umetnostnozgodovinske stroke, pa tudi razmislek, kam so vodile odločitve na pomembnih razpotjih oziroma ali bi kazalo v prihodnje kaj spremeniti. Besedilo, bogato prepleteno s fotografijami in dokumenti, nudi pristen bralski užitek, zanimivo pa je tudi za bralce, ki se z umetnostno zgodovino srečujejo zgolj ljubiteljsko.
Maja Črepinšek, Bukla 156
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan 34,90 € Dodaj v košarico
-
Tkanje življenjske energije, duha in telesa Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine 27,00 € Dodaj v košarico
-
Pot novega človeka Duhovna razlaga mozaikov v cerkvi svetega Pija v San Giovanni Rotondu 26,90 € Dodaj v košarico
-
-10% Zgodovina slovenskega stripa 1927-2017 Devetdeset let stripa na Slovenskem 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
-
101 najvplivnejša oseba, ki ni nikoli živela Kako liki iz književnosti, mitov, legend, filmov in s televizije oblikujejo družbo, vplivajo na naše vedenje in usmerjajo tok zgodovine 29,99 € Dodaj v košarico