Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Evgenika na Slovenskem

Ana Cergol Paradiž
Evgenika na Slovenskem
18,00 € 18,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-6768-89-4
Leto izdaje izvirnika 2015
Spremna beseda Marta Verginella
Urejanje Uroš Zorman
Strokovni pregled Irena Selišnik, Marta Verginella

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
360 g
279 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
družbene vede

Založnik o knjigi

Monografija obravnava zgodovino »slovenskega primera« evgenike, vede o metodah za doseganje »dobrega« potomstva, ki je v nekaterih državah motivirala uvedbo prisilnih sterilizacij t. i. »manjvrednih« ljudi. S prikazom pomembno osvetljuje diskriminacijske obravnave nekaterih družbenih skupin, hkrati pa tudi opozarja na načine razumevanja narodne in rasne identitete ter delovanja (biopolitičnih) vzvodov oblasti. Ob kronološkem pregledu uveljavljanja evgenike v globalnem prostoru in orisa interpretativnih modelov, s katerimi je mogoče dekodirati njene mnogovrstne rabe v različnih okoljih, celovito osvetljuje »slovenski primer« evgenike, zlasti evgenični diskurz med obema svetovnima vojnama, ko so tovrstne psevdoznanstvene teorije in politike doživljale razcvet. Prikazani so načini institucionalizacije in širitve evgenike v slovenskem oziroma jugoslovanskem prostoru in razčlenjeni družbeni vzroki, ki so sploh omogočali uveljavitev.
Rdeča nit monografije je analiza stigme manjvrednosti, kako so slovenski avtorji in avtorice prav s pomočjo zrcalne podobe »evgenično Drugih« gradili lastno identiteto oziroma identiteto lastnega naroda. Ob predpostavki o mnogovrstnih kategorijah dedno »manjvrednega« človeka je tematika razčlenjena vzdolž problemov spola, razreda in rase oziroma naroda. Analizo sklene oris zatona evgenike na Slovenskem, vzporedno s pregledom (etičnih) problemov, s katerimi se sooča »nova evgenika« – evgenika 21. stoletja (npr. politike splava ipd.). Zaradi pospešenega razvoja v genetiki postaja namreč tema ponovno aktualna in izredno pereča.
Izjemno informativno in poučno delo mlade slovenske zgodovinarke, ki se s tematiko ukvarja več kot 10 let, del te študije pa je izšel tudi v ang. prevodu pri založbi Bloomsbury, v zborniku The History of East-Central European Eugenics, 1900-1945: Sources and Commentaries (ur. Marius Turda, 2015).

Recenzija Bukla

Evgenika, s strani nacistov zlorabljena (psevdo)znanost, ki izvira iz raziskovanja dednih lastnosti, ki so jih začeli odkrivati in definirati sredi 19. stoletja (od Mendla in Darwina naprej), je kmalu postala orodje, s katerim so skušali zakonitosti fizične antropologije izkoristiti za omejevanje rojstev tistega dela populacije, ki so ga šteli za manjvrednega. Človek bi pomislil, da so ti trendi zaobšli slovenski družbeni prostor, vendar nam zgodovinarka Ana Cergol Paradiž v svoji provokativni in pionirski študiji na mnogih primerih pokaže, da so dognanja evgenike kmalu začela pronicati tudi k nam, njihovi promotorji pa so do začetka druge svetovne vojne na razne načine zahtevali, da naj se (v najblažji obliki denimo najrevnejšim slojem z ženitnimi dovolilnicami) prepove oziroma vsaj omeji (preveliko) razplojevanje. In ne samo to: celo do današnjih dni hvaljena Tavčarjeva klasika Cvetje v jeseni se lahko bere tudi kot evgenični program, recimo v naslednjem odlomku: »Kdor se ženi, naj se ženi tako, da mu bo zakon oklep, ki ga še bolj zveže z domovino, in otroke naj rodi, ki bodo množili slovensko vojsko in armado slovenskih delavcev!« Izzivalno obdelano poglavje neznane slovenske zgodovine.

Samo Rugelj, Bukla 120-121

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...