Evgenika na Slovenskem

Založnik o knjigi

Monografija obravnava zgodovino »slovenskega primera« evgenike, vede o metodah za doseganje »dobrega« potomstva, ki je v nekaterih državah motivirala uvedbo prisilnih sterilizacij t. i. »manjvrednih« ljudi. S prikazom pomembno osvetljuje diskriminacijske obravnave nekaterih družbenih skupin, hkrati pa tudi opozarja na načine razumevanja narodne in rasne identitete ter delovanja (biopolitičnih) vzvodov oblasti. Ob kronološkem pregledu uveljavljanja evgenike v globalnem prostoru in orisa interpretativnih modelov, s katerimi je mogoče dekodirati njene mnogovrstne rabe v različnih okoljih, celovito osvetljuje »slovenski primer« evgenike, zlasti evgenični diskurz med obema svetovnima vojnama, ko so tovrstne psevdoznanstvene teorije in politike doživljale razcvet. Prikazani so načini institucionalizacije in širitve evgenike v slovenskem oziroma jugoslovanskem prostoru in razčlenjeni družbeni vzroki, ki so sploh omogočali uveljavitev.
Rdeča nit monografije je analiza stigme manjvrednosti, kako so slovenski avtorji in avtorice prav s pomočjo zrcalne podobe »evgenično Drugih« gradili lastno identiteto oziroma identiteto lastnega naroda. Ob predpostavki o mnogovrstnih kategorijah dedno »manjvrednega« človeka je tematika razčlenjena vzdolž problemov spola, razreda in rase oziroma naroda. Analizo sklene oris zatona evgenike na Slovenskem, vzporedno s pregledom (etičnih) problemov, s katerimi se sooča »nova evgenika« – evgenika 21. stoletja (npr. politike splava ipd.). Zaradi pospešenega razvoja v genetiki postaja namreč tema ponovno aktualna in izredno pereča.
Izjemno informativno in poučno delo mlade slovenske zgodovinarke, ki se s tematiko ukvarja več kot 10 let, del te študije pa je izšel tudi v ang. prevodu pri založbi Bloomsbury, v zborniku The History of East-Central European Eugenics, 1900-1945: Sources and Commentaries (ur. Marius Turda, 2015).