O revoluciji
Hannah ArendtZaložba | Krtina |
Zbirka | Temeljna dela |
Leto izdaje | 2017 |
ISBN | 978-961-260-101-0 |
Naslov izvirnika | On revolution |
Leto izdaje izvirnika | 1963 |
Prevod | Aljaž Bašin, Milan Franc, Mirt Komel, Blaž Kosovel, Luka Lisjak Gabrijelčič |
Spremna beseda | Vlasta Jalušič, Mirt Komel |
Urejanje | Vlasta Jalušič, Mirt Komel |
mehka vezava
20 x 13,5 cm
440 g
345 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
družbene vede
Založnik o knjigi
Knjiga O revoluciji predstavlja svojevrsten prispevek Hannah Arendt k teoriji nastanka države in njenih institucij in poskus premisleka tradicionalne teorije suverenosti ljudstva.
Knjiga je nastala kot nasledek njenega proučevanja republikanizma in zahodne politične tradicije ter vprašanja, kaj ima tradicija zahodne politične filozofije opraviti s totalno vladavino (in še posebej marksistična ter revolucionarna tradicija). Če so Izvori totalitarizma (1951) analiza propada države, izničenja politike in političnih kapacitet ljudi, potem predstavlja O revoluciji poskus iskanja izgubljene niti tradicije, tistega njenega dela, ki skriva v sebi elemente politike, ki so jih naplavine tradicije prekrile. Medtem ko v Vita activa (1958) na »teoretski ravni« razvija vprašanje, kje smo in kaj počnemo, kadar delujemo, je v tej knjigi nazorno prikazano področje človeške svobode kot manifestacije političnega delovanja, tako kot ga je bilo mogoče slediti v zgodovinskem smislu v francoski in v ameriški (pa tudi ruski) revoluciji.
Revolucije Hannah Arendt analizira kot možnost zgodovinskega novega začetka in jih poskusi prikazati kot nastanek novega političnega, ki ni nujno povezano z nasiljem in revolucionarnim terorjem. Revolucije nas konfrontirajo z vprašanjem novega začetka in z vprašanjem legitimizacije novega političnega reda ter njegove avtoritete. Hannah Arendt prezentira dve možni poti revolucioniranja v francoski in ameriški različici, pri čemer nakaže, kako francoska revolucija s svojim poskusom reševanja socialnega vprašanja zapade v nasilje in končno v teror, medtem ko ameriški uspe daljnosežna utemeljitev in oblikovanje avtoritet - predvsem zaradi tega, ker je usmerjena v »utemeljitev svobode«. Dominacija socialnega vprašanja je tisto, kar revolucijo porine v nasilje in teror. Nasilje je posledica spodletele ustanovitve. Samo tam, kjer se ustanavljajo nove institucije, ki temeljijo na delovanju v pluralnosti in na moči/oblasti, ki nastane na tej osnovi, je možen nastanek in utemeljitev republike na temeljih svobode. Hannah Arendt se zavzema za federativno »republiko svetov« kot formo države, ki nastane kot spontane oblike oblasti in vsebuje najširšo politično participacijo in posvetovanje, in ki temelji na drugačni vrsti oblasti kot klasična suverenost ljudstva.
Sorodne knjige
- Dnevnik raziskovanj S področja prirodoslovja in geologije v deželah obiskanih med plovbo ladje Nj. V. Beagle okoli sveta 37,00 € Dodaj v košarico
- Slovenski razkoli in slovenska sprava Usodni trk 'valjhunstva' in boljševizma 29,90 € Dodaj v košarico
- -10% Zgodovina slovenskega stripa 1927-2017 Devetdeset let stripa na Slovenskem 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico