Pravica do groba

Založnik o knjigi

Republika Slovenija ne ureja vojnih grobov skladno z lastno zakonodajo in predpisi ter mednarodnim pravom. Prav tako še nima ustanove, ki bi po enakih strokovnih merilih skrbela za vojne grobove (pokopališča, grobišča, kostnice, grobnice ...) v Sloveniji in slovenske grobove v tujini. S tem izrazito odstopa od modelov raziskav in urejanja, ki so jih razvile demokratične zahodne države. Nobena kategorija vojnih grobov v Sloveniji ni ustrezno raziskana, zato so nujne nadaljnje raziskave, ki bodo omogočile vzpostavitev korektnega registra vojnih grobov in grobišč.

Za uvodnimi besedami Boruta Pahorja, predsednika RS, Alojza Kovšce, predsednika Državnega Sveta RS, in mag. Mateja Tonina, ministra za obrambo RS, je objavljenjih 14 prispevkov. 
V prvem delu so analize pravnega in dejanskega stanja ne/urejenosti vojnih grobov v RS in slovenskih v tujini (dr. Jože Dežman), nova podatkovna in prostorska baza vojnih grobov (dr. Barbara Lampič, Maja Vehar, dr. Peter Mikša), vojni grobovi kot kulturna dediščina (dr. Robert Peskar), kraji grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino (dr. Marta Rendla, dr. Andrej Pančur, dr. Jože Dežman), podatki o zapornikih in taboriščnikih v prvih letih po drugi svetovni vojni (Tadej Cankar).
V drugem delu je refleksija Pavla Jamnika o kosteh ubitih, ki postanejo orožje živih, dr. Andreja Mihevca o stanju brezna pod Macesnovo gorico ter arheološka in antropološka poročila o ekshumacijah in arheoloških raziskavah v zadnjih letih (dr. Uroš Košir, Luka Rozman, dr. Petra Leben Seljak) – omenimo zlasti Brezno 3 v Kočevskem rogu, Koščevo brezno in protitankovski jarek pri Mostecu.

Delo je izšlo s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.