Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Branje Boba Dylana na klancu

Esej o edinem nobelovcu, ki ga vsi poznajo
Marcel Štefančič, jr.

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba UMco
Zbirka Angažirano
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-6954-70-9
Leto izdaje izvirnika 2016
Ilustracije Žiga Valetič
Urejanje Samo Rugelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 12,5 cm
200 g
162 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
umetnost > glasba
knjige umco
biografije in spomini
leposlovje > eseji
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

»Ko je švedska akademija sporočila, da je dobitnik Nobelove nagrade za književnost za leto 2016 Bob Dylan, se je najprej zgodilo troje. Nekateri so protestirali, češ da si je Dylan ne zasluži, ker ni pravi literat. Je poet ali le song writer? Je poet ali le pevec? Poeti svoje pesmi recitirajo – Dylan jih poje.

Drugi so slavili, češ da je švedski akademiji končno kapnilo, da je Dylan velik pesnik, nav sezadnje, za Nobelovo nagrado je bil nominiran dvajsetkrat zapored, vse tja od leta 1997, ko ga je prvič predlagal Gordon Ball, profesor književnosti iz Virginie. In če je lahko dobil kopico državnih odlikovanj, častnih doktoratov in Grammyjev, potem lahko dobi tudi Nobelovo nagrado.

Tretji pa so rekli: kaj se prepirate – Dylan bo Nobelovo nagrado itak zavrnil! V resnici je bilo še huje: ko so sporočili, da bo dobil Nobelovo nagrado, se sploh ni odzval. Ni se zahvalil. Niti trznil ni. Niti \'no comment\' ni rekel.

Tipični Dylan, so rekli. In dodali: Dylan je vendarle še vedno Dylan! Še vedno je poln trikov. Norčav. Nepredvidljiv.« – iz knjige

MARCEL ŠTEFANČIČ, jr. (1960), je magister filozofije, filmski kritik, urednik in publicist. Do sedaj je napisal že preko osemdeset knjig, ki so se s svojo tematiko raztezale od teorije in zgodovine slovenskega ter svetovnega filma, do angažiranih esejističnih knjig, v katerih se je ukvarjal z družbeno problematiko po svetu in pri nas. Za esejistično knjigo Kdor prej umre, bo dlje mrtev (2014)je prejel Rožančevo nagrado, za zbirki esejev Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo (2012) in Hitler – kako je preživel (2015) pa je bil za Rožančevo nagrado nominiran. Pred leti je svoje najljubše teme, kot so bile potovanje okoli Gardskega jezera, filmsko ustvarjanje Rogerja Cormana in Tarantinove Stekle pse obdelal znotraj samostojnih knjižic v okviru zbirke Obsesije, sedaj pa se je na podoben način, v svojem vseobsegajočem stilu, lotil še Boba Dylana, ki je, precej presenetljivo, jeseni leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

»Knjiga, ki bi jo Bob Dylan moral prebrati v kakem odmoru med svojo neskončno koncertno turnejo.«

– Samo Rugelj, revija Bukla

 

o knjigi v drugih medijih

Sobotno branje na Radiu Prvi:
»Aktualni Nobelov nagrajenec za književnost je nenavadna figura. Kakor se je pred leti posrečeno izrazil eden njegovih biografov, Bob Dylan pri svojih poslušalcih po eni strani poraja voajeristično željo, da bi – kakor pravzaprav pri slehernem drugem rock zvezdniku – mogli pokukati v njegovo najbolj zasebno zasebnost in izvedeti, kaj, na primer, jé za zajtrk, no, po drugi plati pa nas njegove pesmi – drugače od skoraj vseh drugih rock zvezdnikov – vztrajno napeljujejo k negotovim in kompleksnim premišljevanjem o ljubezni, svobodi, umetnosti, človekovi samouresničitvi in Bogu. Naši prvi potrebi slej ko prej strežejo fotografije, reportaže in intervjuji; naši drugi pa tako imenovana dylanologija, posebna disciplina analitično poglobljene glasbeno-tekstualne interpretacije Dylanovega opusa, ki je v zadnjih desetletjih navrgla na stotine znanstvenih razprav, člankov, monografij in simpozijev. Da je bila dylanologija doslej posebej močna v anglosaksonskem svetu, menda ni presenetljivo. A z Nobelovo nagrado se k razpravljanju o Dylanu vse bolj vehementno prijavljajo tudi drugi, ne-angleški glasovi. Tako smo konec lanskega leta prvi dylanološki esej dobili tudi v slovenščini. Spisal ga je filmski kritik, publicist, urednik, filozof in leta 2014 tudi prejemnik Rožančeve nagrade za najboljše esejistično delo, Marcel Štefančič, jr. Kako torej Dylana bere Štefančič, kaj v umetniško nemara najpomembnejšem rock opusu vidi Slovenec, česar ne vidijo drugi, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom bo Dylanov slovenski prevajalec in kantavtor Matej Krajnc.«

Recenzija Bukla

Ravno tako vagabundska in hipijevska kot z mnogimi podatki nabita, je knjiga o lanskoletnem Nobelovem nagrajencu za literaturo, ki sočno opiše nekatere bolj ali manj znane fragmente iz Dylanovega pestrega življenja in ustvarjalnega opusa. V slovenščini imamo preveden že del njegove poezije (Za zmeraj mlad, 2009, in Ni še mrak, 2015) ter Dylanovo biografijo Zapiski (2015). V pričujoči knjižici pa se Štefančič poigra z ozadji nastanka številnih glasbenikovih pesmi, ki so si prodorno utirale pot na glasbeno sceno ter mnoge izmed njih kmalu obveljale za večne uspešnice mednarodnega slovesa. V njihovih besedilih je Dylan včasih subtilno, mnogokrat pa jasno nasprotoval takratnim ameriš kim političnim, socialnim in filozofskim stereotipom. Zabavno in informativno branje, ob katerem si boste najverjetneje marsikatero njegovo pesem sočasno tudi v živo zamrmrali.

Diana Volčjak; Bukla 129-130

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...