Napoleon

Recenzija Bukla

Za Slovence ima korziški Ajaccio poseben pomen, saj je tam leta 1981 prišlo do najhujše slovenske letalske nesreče, seveda pa je to tudi kraj, kjer se je približno dve stoletji poprej rodil Napoleon Bonaparte (1769– 1821). O njem je seveda izšlo že veliko biografij, nekaj jih imamo tudi v slovenščini, zdaj pa smo dobili izvrstno napisano delo Alana Forresta, že avtorja knjige o Napoleonovih možeh in bitki pri Waterlooju (ter drugih spopadih). V kompaktno pisanem stilu nas Forrest popelje skozi Napoleonovo življenje, ki mu je pospešek dala francoska revolucija, ob kateri je dozorel. Njegov talent, da je znal povezati vojaško spretnost vojskovodje in politično veščino, pri tem pa poskrbel za gradnjo svojega kulta, pa ga je pripeljal do tega, da je pri tridesetih letih postal (prvi konzul in) vodja Francije, pet let kasneje pa se je oklical za cesarja. Napoleon je zagovarjal logiko, da imajo možje kot državljani obveznosti, ki se jim ne morejo izogniti (od plačevanja davkov do služenja v vojski), kar je v praksi začel uresničevati že takoj na začetku devetnajstega stoletja, ko je osvojil večino Srednje Evrope. Njegov zmagovalni pohod je trajal vse prvo desetletje tega stoletja, potem pa se je zalomilo najprej v Rusiji, ko je bil oktobra 1812 poražen pred Moskvo, in nato še leto kasneje v bitki narodov pri Leipzigu, ko je francoska vojska kapitulirala, Napoleon pa je odstopil. Waterloo je bil tako samo zadnji žebelj v njegovo krsto, ki je bila narejena že prej. Svoj konec je (s pomočjo arzenika) dočakal na otoku Sv. Helene leta 1821, približno dve desetletji kasneje pa so njegove ostanke z vsemi častmi prepeljali v Pariz (s tem se knjiga tudi začenja), kar je obudilo legendo o Napoleonu, ki vztraja vse do današnjih dni. Biografija vojskovodje, ki je pustil sledi tudi na naših tleh.

Samo Rugelj, Bukla 131

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.