Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Hrepenenja in usoda

Prve ženske na osemtisočakih
Dina Štěrbová
Hrepenenja in usoda Novo
34,99 € 34,99 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Didakta
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-261-515-4
Naslov izvirnika Touhy a úděl
Leto izdaje izvirnika 2014
Prevod Ksenija Mravlja
Urejanje Katja Škapin

Tehnične lastnosti
trda vezava
26,5 x 20,5 cm
1.640 g
428 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
šport in zdravje > gorništvo in alpinizem
biografije in spomini

Založnik o knjigi

Na planetu Zemlja imamo 14 gorskih vrhov, ki presegajo magično mejo 8000 metrov. Medtem ko so moški prve vzpone na vrhove himalajske krone zaključili v 60. letih 20. stoletja, so prve ženske na vrhu osemtisočaka Manaslu z velikim časovnim razmikom postale šele Japonke leta 1974.

Ta knjiga v prvi vrsti opisuje zgodovino ženskega osvajanja vseh osemtisočakov, vendar se ne izogiba geografskim, verskim ali političnim vprašanjem, ki k eksotiki visokogorskega alpinizma nedvomno sodijo. Na zelo berljiv in verodostojen način so opisane tako neverjetne zgodbe posameznih akterk, najsi so bile uspešne ali neuspešne, kot tudi burne spremembe, ki jih je gorništvo doživljalo v zadnjem času.

Avtorica knjige, pomembna češka alpinistka Dina Štěrbová, je neutrudno in marljivo celih 14 let zbirala informacije o prvih ženskah na teh gorskih velikanih.

Mnogo jih je osebno obiskala, da bi pridobila za knjigo potrebne informacije in fotografije, nekatere podatke so ji zaupali bližnji preminulih, druge je odkrila v arhivih planinskih zvez. Velik poudarek je namenjen avtentičnosti posameznih dejstev. Kdor bi sklepal, da je bila zgodovina ženskega osvajanja osemtisočakov enostavna in premočrtna, bi se motil.

Usode prvih žensk na najvišjih vrhovih so bile pogosto zelo zapletene, celo krute, in izpolnjevanje sanj o osemtisočakih je zahtevalo ne le ogromno energije, alpinističnih veščin, neomajnost, pogum in garanje, ampak pogosto tudi kljubovanje neverjetnim duševnim frustracijam. Na žalost velja tudi, da so ženske svoje »osemtisočkratne« sanje in hrepenenja pogosto plačale ne samo s solzami in krvjo, ampak večkrat tudi z najvišjo ceno.

Namen te edinstvene knjige je avtentično in dokumentarno vživljanje v hrepenenja in usode vseh akterk 24 let trajajoče ženske odiseje, ki se je je, kot uspešna himalajistka, udeležila tudi avtorica sama. Delo predstavlja prvo kompleksno obravnavanje te aktualne problematike in ji s tega vidika v svetovnem merilu ni para.

o avtorici

Dina Štěrbová (1940) je ena pomembnejših čeških alpinistk. Med drugim je osvojila Nošak, Pik Lenin in Pik Korženevske, udeležila se je več odprav v Himalajo (Everest, Broad Peak, Nanga Parbat, Manaslu), izpostaviti pa je treba dva vzpona: na Čo Oju (prvi češkoslovaški vzpon in hkrati prvi ženski vzpon) in Gašerbrum 2 (prvi češkoslovaški vzpon).

Recenzija Bukla

Kot nekakšna himalajska verzije Pozab­ljene polovice se je pomembna češka alpinistka Dina Štěrbová že pred približno dvema desetletjema odločila, da bo spisala žensko različico vzponov na najvišje gore sveta, v kateri je večinoma, ob raznih ovinkih, ki širijo pogled na to področje alpinizma, zaokrožila predvsem zgodovino ženskih vzponov na osemtisočake. Dejstvo je, trdi Štěrbová, tudi sama aktivna alpinistka – s soplezalko se je leta 1984 kot prva ženska povzpela na goro Čo Oju –, ki je sama osebno spoznala mnoge od protagonistk, da so bile ženske v Himalaji prisiljene čakati poldrugo desetletje (ali pa še več), da so z mešanico trme, talenta in neustrašnosti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi one potem lahko začele naskakovati najvišje gore sveta. Šovinizem, onemogočanje (ali pa tudi šikaniranje) žensk celo s strani drugih žensk, omalovaževanje njihovih sposobnosti in nasprotovanje njihovim vzponom s strani moških so bile standardne, bolj ali manj ukoreninjene oblike odnosa do drznih alpinistk, ki so jih občasno celo obtožili, da sploh niso bile na vrhu kakega himalajskega vršaca (recimo neverjetna zgodba Novozelandčanke Lydie Bradey). Knjižna monografija, podkrepljena z bogatim fotografskim materialom in kronološkimi pregledi ženskih vzponov na osemtisočake, kar buhti od fascinantnih in dobro opisanih zgodb različnih alpinistk, ki so pisale žensko zgodovino himalajizma, dodatek o Slovenkah v Himalaji pa je prispeval Viki Grošelj.

Samo Rugelj, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...