Vprašanje Bruna

Recenzija Bukla

Aleksander Hemon (1964) je tisti bosanski pisatelj, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja umaknil iz domovine in se kot literat prebil v Ameriki, kjer je postal opazen pisec, ki ga v slovenščini že poznamo po romanih Nowhere Man in Projekt Lazar ter po avtobiografskih esejih z naslovom Knjiga mojih življenj (vsa dela so prevedena iz angleščine, kar velja tudi za Vprašanje Bruna). Vendar pa se je Hemon v Združenih državah lansiral s pričujočo zbirko iz leta 2000, za katero je avtor pregnetel marsikaj iz svojega otroštva, vse skupaj pa postregel v prvovrstni literarni preobleki. Vprašanje Bruna je namreč izvirna, eklektična in ekscentrična zbirka kratkih zgodb, v kateri je Hemon posegel tako v svoje otroške in mladostne spomine, od počitnic na Mljetu, ki je bil v tem času še precej divji otok, do vpliva prihoda televizije na njihovo družinsko življenje, vse skupaj pa začinil še z zgodovinsko nabrušenimi štorijami nacionalnega pomena, v katerih je opazno vlogo kdaj odigrala tudi njegova rodbina. Vprašanje Bruna je tako kratkoprozna kolekcija, s katero je Hemon pokazal, da obvlada različne pripovedne tehnike in različne literarne žanre, kar mu je zasluženo odprlo pot na ameriško literarno prizorišče.

Samo Rugelj, Bukla 148

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.