Bistvo vsega

Recenzija Bukla

Življenje nemškega uradnika Hansa Frambacha, zaposlenega na Zavodu za upravljanje preteklosti, je dolgočasno, predvidljivo in, kar čuti tudi junak sam, povsem brez smisla. Čeprav ve, da bi bilo – kako ironično glede na to, kje je zaposlen! – dobro pozabiti na (lastno) preteklost, mu podobe iz časa, ki ga je kot nacist preživel v zloglasnem taborišču Auschwitz, prodirajo v um tudi takrat, ko si to najmanj želi. Vožnja s podzemno železnico ali letalom ga na primer vse preveč spominja na natrpane transportne vagone, s katerimi so nedolžne ljudi odvažali v smrt. Še dobro, se ob tem tolaži Hans, da ima v svojem praznem, ničnem svetu vsaj Grazielo, ki ima za sabo podobno preteklost kot on. A v resnici mu tudi Graziela samo za hip »oblazini votlino«, ki zeva v njem, preden znova ne utone v stanje večne nesrečnosti. Nagrajeni roman nemške pisateljice očara z izvrstnim prevodom in s slogom, ki spominja na Kafkovo pisanje ter njegovo orisovanje romanesknih protagonistov. S spretnim prehajanjem iz junakovega notranjega sveta v zunanji svet izrisuje ostre podobe obupa in brezsmiselnosti, ki so posledica neizbrisnih bremen preteklosti.

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.