Založba | UMco |
Zbirka | Angažirano |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-961-7050-31-8 |
Naslov izvirnika | Misbehaving |
Podnaslov izvirnika | The Making of Behavioral Economics |
Leto izdaje izvirnika | 2015 |
Prevod | Samo Kuščer |
Urejanje | Renate Rugelj, Samo Rugelj |
mehka vezava
21 x 15 cm
760 g
525 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
knjige umco
psihologija in psihiatrija
družbene vede > ekonomija
Založnik o knjigi
Najboljša poslovna knjiga po izboru Forbesa in Economista!
Dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo 2017
Nobelov nagrajenec Richard H. Thaler v odmevni knjigi Nerazumno vedenje predstavi razvoj ideje, ki leži v srcu njegovega raziskovalnega dela: medtem ko so podjetja in javne institucije desetletja izhajale iz predpostavke, da so ljudje predvidljivi posamezniki z racionalnimi odločitvami, ki se ves čas odločajo tako, da maksimirajo svoje ekonomske koristi, Thaler pokaže, da temu še zdaleč ni tako. S številnimi raziskavami, v katerih kombinira psihologijo in ekonomijo, avtor dokazuje, da so ljudje pri svojem odločanju v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu ves čas nagnjeni k napakam in nelogičnim zaključkom.
Vedenjske (samo)analize so ključnega pomena za vsakega posameznika (če ta želi izboljšati odločitve v svojem življenju) pa seveda tudi v podjetjih in javnih institucijah. S tem ko Thaler povezuje nedavna odkritja v znanstveni psihologiji s praktičnim razumevanjem vedenja, bralcu razjasni modele človekovega odločanja v vse bolj zapletenem in z vse več informacijami obloženem svetu. Ob tem tudi pokaže, kako vedenjska ekonomska analiza spreminja naš pogled na svet, od odločanja v domačem okolju do vključevanja sodobnih disruptivnih podjetij v naše življenje.
Nerazumno vedenje je unikatno izviren knjižni preplet psihologije in ekonomije, ki krojita posameznikov svet in njegovo okolje nasploh.
»Ustvarjalni genij, ki je izumil področje vedenjske ekonomije, je obenem tudi mojstrski pripovedovalec in zelo duhovit človek. Vsi ti talenti so na ogled v tej čudoviti knjigi.« – Daniel Kahneman, dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo in avtor knjige Razmišljanje, hitro in počasno
»Če bi moral biti ujet v dvigalu s katerim koli sodobnim intelektualcem, bi izbral Richarda Thalerja.« – Malcolm Gladwell, avtor knjige David in Goljat
o avtorju
Richard H. Thaler (1945) je eden najbolj priznanih ekonomistov na svetu in eden najprodornejših sodobnih mislecev, ki je leta 2017 za svoje raziskovalno delo prejel tudi Nobelovo nagrado za ekonomijo. Je avtor knjig Kvazi racionalna ekonomija (Quasi Rational Economics) in Zmagovalčevo prekletstvo (The Winner´s Curse) ter soavtor dela Dregljaj (Nudge), s katero je vplival na bralce po vsem svetu. Predava na Čikaški univerzi, najbolj znan je kot teoretik in praktik vedenjske ekonomije, na tem področju pa že dolgo sodeluje z Nobelovim nagrajencem Danielom Kahnemanom. Nobelovo nagrado je prejel z utemeljitvijo, da je njegovo delo zgradilo most med ekonomskimi in psihološkimi analizami posameznikovih odločitev, s čimer je pripomogel k oblikovanju novega znanstvenega področja vedenjske ekonomije.
odlomek
»Med svojim sodelovanjem pri uveljavljanju vedenjske ekonomije sem spoznal nekaj naukov, ki jih je mogoče z ustrezno previdnostjo vpeljati tudi drugod. Naj navedem tri.
Opazuj. Vedenjska ekonomija se je začela s preprostim opazovanjem. Če je skodelica na mizi pred nami, použijemo preveč oreškov. Imamo mentalne račune – vsega denarja ne obravnavamo enako. Delamo napake, veliko napak. Vsi smo pač ljudje iz mesa in krvi. Če želimo izpodbiti sprejeto modrost, za katero menimo, da je napačna, se moramo najprej ozreti naokoli. Uzrimo svet, kakršen je, ne pa takšnega, kakršnega si želijo drugi.
Zbiraj podatke. Pripovedi imajo močan vpliv in si jih zapomnimo. Zato sem jih v knjigi tudi toliko povedal. Pripoved pa je lahko le ponazoritev. Če se želimo o čem resnično prepričati, še posebej pa, če želimo prepričati tudi druge, potrebujemo veliko podatkov. Mark Twain je nekoč dejal: 'Ne zabredeš v težave zaradi tistega, česar ne veš, temveč zaradi tega, o čemer si prepričan, pa preprosto ne drži.' Ljudje postanejo pretirano samozavestni, ker se ne potrudijo, da bi sledili svojim preteklim napačnim predvidevanjem, potem pa stvari le še poslabšajo, ko delajo pod vplivom potrditvene pristranskosti – iščejo le dokaze, ki potrjujejo vnaprej privzete hipoteze.
Spregovóri. Številne organizacijske napake bi preprosto lahko preprečili, ko bi bil kdo pripravljen šefu povedati, da nekaj ne poteka pravilno.«
– iz knjige
o knjigi v drugih medijih
Recenzija v časopisu Pravna praksa
»Tokrat vam imam čast predstaviti knjigo pravega ekonomskega heavy hitterja, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo v letu 2017, nekdanjega predsednika Zveze ameriških ekonomistov, profesorja slovite (za nekatere pa zloglasne) univerze v Chicagu. Pri ljubljanski založbi UMco je letos v prevodu Sama Kuščerja izšlo 440 strani dolgo delo Richarda H. Thalerja Nerazumno vedenje (s podnaslovom Razvoj vedenjske ekonomije). Knjiga ima ganljiv predgovor (napisan kot hommage pokojnemu prijatelju psihologu Amosu Tverskemu), osem delov, razdeljenih na 33 poglavij, končni sklep, diskretno na konec knjige pomaknjena seznama končnih opomb in uporabljene literature, zelo uporabni imensko in stvarno kazalo ter seznam uporabljenih slik.«
Recenzija Bukla
Do pred nekaj desetletij je standardna ekonomska teorija ljudi oziroma potrošnike obravnavala kot povsem racionalna bitja, torej kot ekone, ki se pri svojih vsakdanjih odločitvah in sodbah odločajo tako, da maksimirajo svoj ekonomski rezultat. Vendar so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi v ekonomsko stroko, v vsakdanje situacije pa še posebej, začela pronicati spoznanja, da ljudje marsikdaj delamo napake pri svojih odločitvah, da se odločamo impulzivno in neracionalno, torej nerazumno, še tudi po tem, ko nam nekdo z matematičnim izračunom dokaže, kakšne posledice ima odločitev za določeno rešitev v dani situaciji. Vejo ekonomije, ki je preučevala to realno vedenje ter odločanje ljudi in se je razlikovala od klasičnih ekonomskih napovedi, so poimenovali vedenjska ekonomija (v ekonomskih pregledih imenovana tudi nova vedenjska ekonomija). Richard H. Thaler (1945) je bil eden od ključnih ljudi pri raziskovanju in razširjanju te ideje, ki je do sedaj že dobila avtonomno pravico tudi znotraj glavnega toka ekonomije in njene prakse. Ne samo to; izsledki raziskav vedenjske ekonomije so bili nekajkrat že tudi nagrajeni z Nobelovo nagrado. Prvi je nagrado na tem področju že pred leti dobil psiholog Daniel Kahneman, ki je v zadnjih štiridesetih letih z mnogimi raziskavami in ugotovitvami pokazal, kako nezanesljiv je sicer načeloma racionalni človeški um, za širše bralstvo pa je svoja dognanja opisal v brezčasni knjigi Razmišljanje, hitro in počasno, ki je leta 2016 izšla tudi v slovenskem prevodu. Leta 2017 je taisto nagrado dobil še Thaler, s čimer je bil poravnan zgodovinski dolg, da je bil Thaler tisti, ki je utiral pot vedenjski ekonomiji znotraj ekonomije same (Kahneman je psiholog), zaradi tega je pogosto (ob)veljal za odpadnika na lastnem delovnem področju. V svoji knjigi Nerazumno vedenje, večkratno nagrajenem in mojstrsko ter inteligentno spisanem prepletu avtobiografije in ključnih ekonomskih izzivov, ki se jim je posvečal v svoji karieri, Thaler iskrivo in mestoma tudi šaljivo pokaže, kako je mogoče skoraj o vsaki stvari razmišljati s perspektive vedenjske ekonomije (Malcolm Gladwell je o njem zapisal: »Če bi moral biti ujet v dvigalu s katerim koli sodobnim intelektualcem, bi izbral Richarda Thalerja.«). Če denimo kupite steklenico vina za dvajset dolarjev, ga starate pet let, v tem času pa njegova cena zrase na sto dolarjev, kolikšen strošek povzroči pitje te buteljke? Je to morda dvajset dolarjev, po kolikor je bilo vino kupljeno? Ali pa sto dolarjev, po kolikor bi ga lahko prodali v sedanjem času? Ali pa je strošek celo nič, saj je bila transakcija realizirana že leta nazaj? Take in drugačne miselne orehe, seveda z nekaj teorije, v knjigi Nerazumno vedenje razdeluje Thaler, ki se lahko pohvali, da je eden redkih, ki lahko razmišlja praktično o čemerkoli, pa je za to plačan, bodisi so to newyorški taksisti, pri katerih je raziskoval, kako se odločijo, kdaj bodo končali posamezno delovno izmeno, bodisi selitev pedagoškega kadra v novo univerzitetno stavbo in raziskovanje nečimrnosti univerzitetnih profesorjev, ki skušajo v njej priti do čim ekskluzivnejših delovnih prostorov. Nerazumno vedenje je knjiga, ki bistri um in ga do poslednje strani ne preneha postavljati pred nove izzive. Eden od presežkov v programu naše založbe!
Samo Rugelj, Bukla 146
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- -10% Nauki črne skrinjice Zakaj se večina ljudi ničesar ne nauči iz napak, nekaterim pa to vseeno uspe 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
- -10% Predanost Moč strasti in vztrajnosti v življenju in pri delu 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
- -10% Predpričevanje Revolucionarna metoda vplivanja na odločanje 24,21 € 26,90 € Prihrani 2,69 € Dodaj v košarico
- -10% Podjetniška država Razkrinkavanje zmot o javnem in zasebnem sektorju 24,21 € 26,90 € Prihrani 2,69 € Dodaj v košarico
- -10% Slovenska knjiga včeraj in jutri Osem pogledov na pomen domače knjige 17,91 € 19,90 € Prihrani 1,99 € Dodaj v košarico
- -10% Ožina svoboščin Ravnotežje moči med državo in družbo 26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 € Dodaj v košarico
- -10% Vedno enako Brezčasni nauki o tveganju, priložnostih in dobrem življenju 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico