Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Markuzzijev madež

Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni
Mateja Ratej
Markuzzijev madež
13,20 € 13,20 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,40 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-241-998-1
Leto izdaje izvirnika 2017
Urejanje Marko Vidic
Predgovor Ali Žerdin
Strokovni pregled Jelka Melik , Boris A. Novak

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 16 cm
430 g
157 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
zgodovina

Založnik o knjigi

Ko se z leti, ki minevajo po kakem dogodku, ljudje vse natančneje spominjajo okoliščin, kraja, časa, celo predhodnih »namigov«, da se bo zgodil zločin, in se vse iz leta v leto bolj čudovito ujema, smo lahko skoraj povsem prepričani, da je na delu človeška domišljija, če ne še kaj hujšega. Snovanje, sestavljanje, poslušanje in »oplemeniteno« širjenje zgodbic je pač v človeški naravi – tako kot tudi zavist, nagnjenost k obrekovanju in teorijam zarot ter sla po maščevanju. Prav zato je tako pomembno, da se sodišča pri svojem delu opirajo na dokaze in dejstva, ne pa na to, kar se komu zdi, kar je kdo slišal in kar bi kdo želel. Več kot presenečeni pa smo, ko celo sodišče sámo ljudskim govoricam, nedokazanim in nedokazljivim trditvam in laičnemu, z zamerami zabeljenemu mnenju dodeli težo sodno veljavnega dokaza – in na taki podlagi presodi: kriv!V začetku septembra 1920 je bil ob gozdnem potoku pri Benediktu v Slovenskih goricah umorjen in iznakažen mlajši moški. Umora so bili osumljeni člani družine Markuzzi in njihov prijatelj Mihael Zemljič iz bližnje Drvanje. Odpor domačinov do obtoženih Markuzzijev je izviral iz njihovega italijanska izvora in izstopajoče gospodarske uspešnosti vodilnega člana družine Ivana, ki se je po vrnitvi s fronte prve svetovne vojne ukvarjal s tihotapstvom in prekupčevanjem. Sla domačinov po maščevanju Markuzzijevim, podprta s poklicnimi ambicijami mariborskega policista, je dosegla uspeh in vrhunec v obnovljenem kazenskem postopku (potem ko so bili obtoženi prvič oproščeni), v katerem so bili moški obtoženci obsojeni na smrt oz. dosmrtno ječo, Ivanova žena pa na zaporno kazen.Šele čez deset let je bil kazenski proces znova obnovljen in je sodišče prisluhnilo glasu razuma. Obsojeni za umor neznanca so bili tedaj oproščeni krivde in izplačana jim je bila denarna odškodnina, kar lahko razumemo kot eno prvih pravnih zmag koncepta človekovih pravic na Slovenskem po njegovem popolnem zlomu med 1. svetovno vojno. Najbolj zaslužen pri tem je pravni zastopnik zaznamovane družine Danilo Komavli. Njegov skoraj desetletni boj za pravice akterjev procesa ga uvršča med najboljše in najprodornejše slovenske odvetnike s področja kazenskega prava – ne glede na to, da je imel kot primorski begunec iz Trsta veliko razlogov za sovraštvo do Italijanov.Pretresljiva zgodba znanstvene monografije je napisana na podlagi enega najobsežnejših kazenskih spisov, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor.

Recenzija Bukla

Dr. Mateja Ratej nadaljuje z brskanjem pomenljivih zgodb iz zaprašenih arhivskih spisov, kjer individualne usode ter kriminalne zaplete ne le osvetli tako, da govorijo o današnjem času, pač pa gre za dejanske predhodnike tega, kar živimo v demokratični godlji 21. stoletja. Knjiga malce zavaja s splošnim sociološkim podnaslovom, saj se osredotoča na konkretni postopek zoper tri člane italijanske podjetniške družine Markuzzi ter Mihaela Zemljiča, ki so bili leta 1920 obtoženi umora mlajšega moškega. Najprej so jih oprostili, saj dokazi niso bili trdni, toda klevete, želja njihovih slovenskih sosedov po krvi in maščevanju zaradi pos lovne uspešnosti »tuje« družine, ki je po prvi svetovni vojni uspela zaradi nezakonitega trgovanja, so deset letje kasneje obudili proces in tudi dosegli obsodbo na dosmrtno ječo. V bran jim je stopil skromni odvet nik Danilo Komavli, ki je prebegnil iz Trsta ter do Italijanov ni gojil simpatij, želel pa je svojim strankam zagotoviti dosledno pravično sojenje za tisto, česar jih je bremenila obtožnica, za umor torej. Zgodba je posebej zanimiva v luči sodobnih mnenj, obremenjenih z željo po krvi, ki jih anonimni sodniki sejejo prek interneta z nizkotno zdraharsko slo po slepem kaznovanju.

Žiga Valetič; Bukla 134-135

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...