Buče in bučne jedi

Recenzija Bukla

Buče prihajajo iz Amerike in njihove najstarejše sledi segajo 15.000 let v zgodovino, k nam pa jih je prinesel slavni pomorščak Krištof Kolumb in z njimi preobrnil kulinariko Evrope. Če so Indijanci že od nekdaj uživali buče zelo različnih barv in oblik, se mi z njimi še bolj spogledujemo in počasi posegamo po novih vrstah. Med najbolj znane in uporabne buče sodijo seveda bučke, majhne podolgovate zelene cukete ali cukini, kot jim tudi rečejo, japonska velikanka hokaido sodi med najbolj znane oranžne buče, bela patišonka pa je zelo priljubljena v skupini poletnih navadnih buč, malo posebna, a vseeno zelo priljubljena je bodičasta (tudi gladka) čajota, med največje in najtežje buče, ki rastejo na naših njivah in vrtovih, pa sodi gotovo muškatna buča. Priznana domača nutricionistka Mojca Koman je pripravila 60 praktičnih receptov, od prigrizkov, namazov in solat pa vse do sladic, ki svojo osnovo najdejo v pisanem svetu buč. Če tudi vi dvomite, da je iz buč možno narediti še kaj drugega kot bučno juho in pire, potem je ta lepo oblikovana knjiga z jasnimi navodili več kot primerna za vas. Ko jo boste listali, bo iz vaše kuhinje kmalu zadišalo po bučni lazanji, tortiljah z bučno salso, krhki bučni piti ali rižoti, morda pa lahko v teh pomladnih dneh pripravite tudi bučno-čokoladni kolač ali bučno marmelado z limono in ingverjem.

Renate Rugelj, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.